V četrtek, 6. avgusta, ob 11. uri odprtje razstave
Ljubljanski grafični bienale skozi plakat, V NLB Galeriji Avla
Ob 60-letnici Grafičnega bienala Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center v NLB Galeriji Avla predstavlja spremljevalno razstavo Ljubljanski grafični bienale skozi plakat.
S pregledom plakatov, ki so v 60. letni zgodovini spremljali mednarodni grafični bienale, razstava obeležuje to častitljivo obletnico in najavlja 31. grafični bienale z naslovom Nad tabo/ti, ki bo potekal na različnih lokacijah v Ljubljani med 28. avgustom in 3. decembrom 2015.
Razstava predstavlja pomemben segment bienalskega arhiva – plakat prireditve. Organizatorji so se že od začetka zavedali, da je oblikovanje katalogov in plakatov zelo pomembno. 50. in 60. leta prejšnjega stoletja veljajo za razcvet slovenskega grafičnega oblikovanja, ki je bilo, podobno kot slovenska grafika, v glavnem toku evropskega dogajanja.
Ljubljanski grafični bienale skozi plakat
Danes, ko nas od vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo in interpretiramo kulturno-zgodovinske dogodke.
Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled skozi plakate bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.
Letos mineva 60. let od I. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval dr. France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal njegov duhovni vodja. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljavce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Kurenti Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih, na naslovnico kataloga pa je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. [1]
Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi celotne prireditve razmišljal celostno in oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 dalje sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala, skoraj vedno pa je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko. Po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuya Node, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Alisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je izginila iz plakata, nadomestili so jo grafični elementi, ki so tvorili celostno podobo vsake prihodnje prireditve.
mag. Breda Škrjanec
[1] Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassojeve grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša.
