Odprtje razstave Samuela Grajfonerja

0
172

Obvestilo za javnost, 18. 01. 2022: Razstava Samuela Grajfonerja, Materialna prisotnost mentalnega odtisa, na ogled od 21. januarja 2022 v Gradu Tivoli

 

 

Samuel Grajfoner, Materialna prisotnost mentalnega odtisa

21.1.–8. 3. 2022

 

  • Samuel Grajfoner je eden najpomembnejših aktivnih slovenskih grafičnih ustvarjalcev.
  • Razstava predstavlja grafike velikih formatov v tehnikah gravure in suhe igle, ki so večinoma prvič predstavljene javnosti.
  • Razstava se osredotoča na dva grafična ciklusa. Prvi izhaja iz njegovih prepoznavnih, enigmatičnih lukenj ter njihove črnine in zastavlja misteriozna vprašanja, kje je začetek podobe, kam nas vodi črta in ali konec sploh obstaja. Drugi ciklus se osredotoča na proces transformacije ovalnih oblik v brazdasto tkane površine, ki spreminjajo belino papirja v črno gmoto neskončnosti.
  • Opazovanje Grajfonerjevih grafik je svojevrstna fizična interakcija med gledalcem in umetniškim delom. S premikanjem položaja telesa ne samo raziskujemo haptično zapeljivo površino grafike in se odzivamo nanjo, ampak doživljamo tudi njene prostorske razsežnosti, ki nas vodijo enkrat v eno stran, potem spet v drugo.
  • Razstava je v Gradu Tivoli na ogled od petka, 21. januarja 2022.
  • Na ogled do torka, 8. marca 2022.
  • Kustos razstave je Božidar Zrinski.

 

Samuel Grajfoner je eden najpomembnejših aktivnih slovenskih grafičnih ustvarjalcev. Leta 2000 ga je Zoran Kržišnik ob pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru označil za umetnika, ki razpira širok lok grafike jutrišnjega dne, a vendar ostaja v območju kontinuitete že doseženega. Predstavitev na 28. grafičnem bienalu leta 2009 je potrdila njegovo predanost mediju, ki jo je mojstrsko izkazoval še na mnogih kasnejših razstavah in s svojo ustvarjalno doslednostjo vseskozi ohranjal kritičen razmislek o položaju grafike v kontekstu sodobne vizualne ustvarjalnosti, njene aktualnosti in izrazne raznovrstnosti. Razstava Materialna prisotnost mentalnega odtisa predstavlja grafike velikih formatov v tehnikah gravure in suhe igle, ki so nastale v zadnjih nekaj letih in so večinoma prvič predstavljene javnosti. Na njih se zrcali umetnikovo razumevanje ustvarjalnega procesa kot spontanega in sprotnega razvoja matrice materializiranega v odtisu na papirju ali prvič tudi v bronu. Grajfoner ne beleži in posreduje že znanega in videnega, ampak nas napeljuje, da upodobljenemu sledimo, se pred grafičnim listom premikamo in ga opazujemo toliko časa, da uvidimo skrite in manj znane podrobnosti njegovih mentalnih konfiguracij. Razstava se osredotoča na dva grafična ciklusa. Prvi izhaja iz njegovih prepoznavnih, enigmatičnih lukenj ter njihove črnine, ki ustvarja neskončno svetlobnih odtenkov, prehodov, odsevov, žarčenja in zastavlja misteriozna vprašanja, kje je začetek podobe, kam nas vodi črta in ali konec sploh obstaja. Drugi ciklus se osredotoča na proces transformacije ovalnih oblik v brazdasto tkane površine, ki s svojo črnino in reliefno strukturo spreminjajo belino papirja v črno gmoto neskončnosti, v kateri lahko zaznamo spontanost razstavljanja in sestavljanja matrice. Opazovanje Grajfonerjevih grafik je svojevrstna fizična interakcija med gledalcem in umetniškim delom. S premikanjem položaja telesa ne samo raziskujemo haptično zapeljivo površino grafike in se odzivamo nanjo, ampak doživljamo tudi njene prostorske razsežnosti, ki nas vodijo enkrat v eno stran, potem spet v drugo.

Nenehno gibanje pred podobo nam omogoča razne podrobnejše vpoglede od blizu in od daleč, ki sledijo spremenljivi konstrukciji matrice in njenemu spreminjajočemu se miselnemu izhodišču, ki se, ko dozori v svoji likovni pojavnosti, manifestira kot odtis. Grajfoner rad poudari, da ga matrica sama vodi v neznano, pravzaprav ji on samo sledi in jo odkriva. Posamezne odtise lahko v tem kontekstu razumemo tudi kot zapiske na poti ali zemljevide sprotnih spoznanj. Čeprav so podobe na starejših grafikah rezultat določenih racionalnih in vizualno razpoznavnih izhodišč in oblik, se te v novejših grafikah osvobodijo kakršnih koli vsebinskih in narativnih konotacij. Tudi zaradi tega posamezne grafike nimajo naslovov. Grajfoner namreč ne želi vnaprej določati razumevanja opazovanega in vplivati na oblikovanje miselne podobe gledalca. Zdi se, kot da so luknje, ki se jim je posvečal zadnjih nekaj let tako v likovnem kot vsebinsko narativnem smislu, postale prispodoba mentalnega prehajanja iz zunanjosti v notranjost in obratno. Podoba kroga ali ovala je zarisana s črto, ki se vrtinči v neskončnost in nas s svojo energijo vleče v neznano. Črte se v novejših delih zgostijo in na videz urejajo drugače. Njihova izrazna moč temelji na gostoti nanosa črne barve in globini zarezov v matrico in s tem na reliefnosti odtisa, kar samo poudarja umetnikovo fizično interakcijo z matrico. Pri opazovanju, gledanju in spoznavanju Grajfonerjevih grafik smo s telesom in mislimi vedno nekje na meji med tukaj in tam, znotraj in zunaj, med končnostjo in neskončnostjo. Sledimo črti kot temeljnemu konstitutivnemu elementu likovnega polja in osnovi, iz katere izhaja. Grajfonerjeva črta se nam izrisuje kot metafizična pot izkušnje in spoznanja tako zanj kot za gledalca.

Božidar Zrinski

 

Samuel Grajfoner (1962, Maribor) je redni profesor za grafiko in risbo na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Po študiju kiparstva (1990) je končal še specialistični študij grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (1994) in se izpopolnjeval na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem, v grafičnih ateljejih v Paragon Centre v Londonu, v pariškem Cité Internationale des Arts in na Printmakers Workshop v Edinburgu. Bil je član likovne skupine Mi, s katero je razstavljal v prvi polovici devetdesetih let. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji ter v mednarodnem prostoru in za svoje delo prejel več prestižnih nagrad. Med drugim je prejemnik študentske Prešernove nagrade ALUO Ljubljana (1990), priznanja na 18. mednarodnem grafičnem bienalu (1989, Ljubljana), Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture (2005, Maribor), odkupne nagrade na seulskem mednarodnem grafičnem bienalu (2009, Seul), druge nagrade v Livornu (2015), odkupne nagrade na 16. mednarodnem bienalnem festivalu portreta v Tuzli (2015) in priznanja za kakovost likovnih del na 8. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Črno in belo v Kranju (2019). Njegova grafična dela so vključena v številne umetniške zbirke, med drugim so v znameniti dunajski Albertini – kot odkupne nagrade z 2., 4. in 7. bienala slovenske grafike.

————————————————————————————————

Podpis del

0010

Brez naslova (iz ciklusa Temé lukenj), 2018, gravura in jedkanica

 

0015

Brez naslova, 2019, gravura

 

0022

Brez naslova, 2019, gravura in suha igla

 

0037

Brez naslova (iz ciklusa Nič), 2021, gravura

 

0039

Brez naslova, (iz ciklusa Nič),2021, gravura

 

0046

Brez naslova (iz ciklusa Nič), 2021, gravura

——————————————————————————————————————-

Informacije

Razstava je na ogled od 21. januarja 2022 do 8. marca 2022, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure.

Več informacij, stiki za javnostmi MGLC, Sanja Kejžar Kladnik: sanja.kejzar@mglc-lj.si, 01/241 38 19

S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana