O poeziji Erike Vouk in njeni bogati ustvarjalnosti smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali. Prav tako predstavljali njene pesmi.
PREVEČ prosojno modra za nebo,
Za redki zrak nad snežnimi opasti,
preveč ukrivljen in preostro
zarisan zeva, v preveliki slasti
kljun kralja med kragulji.
Čudovita
Remedios pa z belimi metulji,
le v slap razsutih črnih las ovita,
leti v nebo v spiralasti krivulji.
(Erika Vouk: Glas v telesu)
