Vsak dan se znova potapljamo. Vsak dan
tonemo nekam neskončno globoko,
tja med čeri in staroke polipe,
v gluhe prepade,kjer slutimo srečo.
Pljuča so naša kot kamen, telo je
trše od hrastov za rakve in križe.
Nekega dne bomo v morju zgoreli
kakor v bencinu. Preveč smo hoteli.
Poezija Pesem za današnji dan, izpod peresa Lojzeta Krakerja
