Drage bralke, dragi bralci, radi ustvarjate poezijo? Jo berete? Prisluhnete literarnih večerom? Literarnim nokturnom?
Cveto Preželj: Amen na kamen, oblikovanje Petra Preželj, tiskarna: Prima Print, naklada: 100 izvodov, samozaložba, 2006
Cveto Preželj: Preverjanje
Pesnika delo obsojam.
Paradi odmerjam korak.
Bleščice mi sijejo z obraza.
V ritmu valčka
skače žaba
z roke na roko.
Morda to noč
zdrsi korak
v naslednjo sliko.
Skozi vitraj,
prestreljen,
kukam v cerkev,
če so vsi pri maši,
če belero molitve
sosedu iz ustnic.
Cveto Preželj: Pustili so me ležati
Revolucionarna misel
s sabo praznike pelje.
Zame ni bilo prostora.
Ob njivi so me pustili ležati.
Strme zvezde so se spuščale
nadme.
Objeti smo zaplesali.
Najtemnejša noč se je pozlatila,
ko sem se stisnil h krtini
in se spustil v žarečo peč.
Cveto Preželj: Padajoči
Sanje brezskrbno preplezajo
padajoče v listnate vrtače.
Obrnejo jih,
da se še zadnjikrat nadihajo zraka,
da se v megli lažje zadevajo
v vagone,
v vogale nebotičnikov,
da izdahnejo
angele luči,
da porečejo zanje prijazno besedo.
Cveto Preželj: Darovanje
Te misli Ti dam.
Zveste poglede skrijem.
Vesolje
še vedno sipa
pozdrave iz raja.
Neskončen video
se prižiga in ugaša.
S temo pomešane črepinje
zvončkljajo:
Nič se ne imenuje po tebi.
Še tisti hrib ne.
Še plast v zemlji ne.
Še sosedova punca ne.
V biblijo zazrt
se selim,
po domovih
praznike medim.
Cveto Preželj: Trgam rožo s sebe
Skačem,
trgam kožo s sebe.
Eno za drugo
mečem na kavč.
V prah jih drobim.
V bele krvničke
spremenim božja navodila.
Naj se razlezejo
po umazanih tleh.
Najraje bi se mavrice oprijel
in zasijal skozi popoldan.
Ob večernem zvonu,
bi si premrle ude ogrel.
Prazno življenje
bi ostalo spodaj.
Ženina navodila
bi si veterani razdelili.
Viharju bi prepustil copate.
(Cveto Preželj: Amen na kamen)
