O Mili Kačič, veliki ustvarjalki, igralki in pesnici smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali. Tudi njene pesmi, ki so večne, jih lahko večkrat preberete v Ventilatorju besed.
Katere njene pesmi vas najbolj pritegnejo?
Pišite v komentar. Veliko ustvarjalnosti in pesniških hrepenenj!
Mila Kačič:
Požri solze
in ne glej več
vase
tam je samo še razpadanje
Zberi okruške
svojih sanjskih gradov
Minevanje
jih je zaznamovalo
Zberi jih
in nič ne preštej
Dovolj bo
za grob
(Mila Kačič: Minevanja, Prešernova družba, 1999)
Poniknili spomini so
nekam med prst in prod
in kot s platane listje
so se naletela leta
V golih vejah
krčevito se drže
opustela gnezda
Tudi ti ga znašaš
Vse življenje
So bile ljubezni vihre
ali obupa biblijski nalivi
ki so pustili ti le nekaj bilk
Ne moreš splesti
venca žalnega iz tega
kar skozi prste razočarane
uhaja
Slovo
pa čaka že pred pragom…
(Mila Kačič: Minevanja,Prešernova družba, 1999)
Mila Kačič:
O svetem Jakobu
so jakobčki zreli
Nečimrne trave
norijo v cvet
Ne zavedajo se
kaj jih čaka
ko bodo najlepše
Večernica nad Piranom
je ogromna
Kot bi padala nate
Vse diši po plojenju
in utrujeno lega
v mir
Le morje
nemirno
odplavlja
se vrača
odplavlja
Odplavi še mojo žalost
(Mila Kačič: Minevanja,Prešernova družba, 1999)
