Od 28. novembra 2025 do 12. aprila 2026 bo v Gemäldegalerie Dachau na Bavarskem na ogled razstava Po impresionizmu. Slovensko modernistično slikarstvo in Dachau.
Narodna galerija in Gemäldegalerie Dachau v središču mesta Dachau predstavljata zveze med slovenskimi umetniki in mestom, ki vključuje dve diametralno nasprotni slovenski izkušnji. Ob koncu 19. stoletja in vse do 1. svetovne vojne je Dachau veljal za umetniško kolonijo bližnjega Münchna. Tu so ustvarjali nemški modernisti, ki so močno vplivali na drugo generacijo slovenskih realistov in glavne slovenske impresioniste. Obratno izkušnjo z Dachauom je imela generacija umetnikov, ki je zorela v času 2. svetovne vojne, saj so številni bili internirani v koncentracijskem taborišču, delujočem od leta 1933.
Markus Blume, bavarski deželni minister za znanost in umetnost
Razstava se osredotoča na zanimiv vidik evropskega impresionizma, ki je bil doslej v Nemčiji malo znan. Številna razstavljena dela so v Nemčiji na ogled prvič. Prepričan sem, da bo raznolika atmosfera Dachaua – kraja, ki je priča tako človeški ustvarjalnosti kot tudi najtemnejšim poglavjem naše zgodovine – z obiskom razstave ustvarila posebno nepozabno doživetje.
Razstava, ki je razdeljena na tri sklope, predstavlja 44 slik slovenskih umetnikov, v stalni zbirki Gemäldegalerie Dachau pa so izpostavljeni münchenski in dachauski umetniki, ki jih povezujemo z njimi.
Prvi del se osredotoča na realistične umetnike druge generacije, ki so živeli in ustvarjali v Münchnu; med njimi Anton Ažbe, ki je vodil slikarsko šolo, Ivana Kobilca je tam študirala in ustvarjala kar deset let in Ferdo Vesel, ki si je v tako imenovanih Atenah na reki Isar delil atelje s Kobilco in z Jakopičem. Povezani so bili z umetniki, ki so ustvarjali tako v Münchnu kot v Dachauu: Wilhelm Leibl, Fritz von Uhde in Max Lebermann.
Drugi del predstavlja dela slovenskih impresionistov: Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matijo Jama in Mateja Sternena. Ob koncu leta 1899 so bili vsi zbrani v Münchnu, že prej pa so tu razstavljali in bili v stikih z različnimi umetniki; med njimi so bili Fritz von Uhde, Heinrich von Zügel, Lovis Corinth, Leo Putz, Ludwig Dill, Adolf Hölzel in Arthur Langhammer.
Avtorja razstave, dr. Laura Cohen (Gemäldegalerie Dachau) in Michel Mohor (Narodna galerija), sta zadnji del razstave posvetila Zoranu Mušiču in njegovim eksistencialnim motivom, na katere je vplivalo slikarjevo šestmesečno ujetništvo v dauchauskem taborišču. Predstavljeni so njegovi meditativni motivi skal, rastlin, stavb, narave, iz katerih je čutiti nelagodje in grozo tistega časa.
Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije in Nina Möllers, izvršna direktorica Galerij in muzejev Dachau sta v skupni izjavi poudarili:
Razstava – z osredotočanjem na umetniško izmenjavo med slovenskimi umetniki iz različnih obdobij in umetniško kolonijo v Dachauu – širi naše razumevanje impresionizma kot vseevropskega pojava in čezmejnega gibanja. Razkriva, kako je bil slovenski modernizem tesno povezan z umetniškimi tokovi v Nemčiji in Franciji, in nam omogoča, da slovenske modernistične umetnike spoznamo kot povezovalni člen na poti med realizmom in impresionizmom.
Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije
Razstava Po impresionizmu je izraz spoštovanja do naše skupne preteklosti, a naj postane tudi vir navdiha za našo skupno prihodnost, v kateri umetnost in kultura tvorita temelj za povezovanje in razumevanje med narodi.
Razstava obeležuje 50. obletnico Stalne mešane slovensko-bavarske komisije, ki skozi vsa ta leta povezuje obe družbi in ljudi na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju.
Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije
Razveseljuje nas, da je ta skupna razstava nastala ob 50. obletnici Stalne mešane slovensko-bavarske komisije. Povezave temeljijo na skupni srednjeevropski zgodovini, kulturni sorodnosti in desetletjih sodelovanja med številnimi posamezniki, umetniškimi skupinami in institucijami.
Dodatne informacije so dostopne na spletnih straneh Gemäldegalerie Dachau (https://dachauer-galerien-museen.de/) in Narodne galerije (www.ng-slo.si).
Od 28. novembra 2025 do 12. aprila 2026 bo v Gemäldegalerie Dachau na Bavarskem na ogled razstava Po impresionizmu. Slovensko modernistično slikarstvo in Dachau.
Narodna galerija in Gemäldegalerie Dachau v središču mesta Dachau predstavljata zveze med slovenskimi umetniki in mestom, ki vključuje dve diametralno nasprotni slovenski izkušnji. Ob koncu 19. stoletja in vse do 1. svetovne vojne je Dachau veljal za umetniško kolonijo bližnjega Münchna. Tu so ustvarjali nemški modernisti, ki so močno vplivali na drugo generacijo slovenskih realistov in glavne slovenske impresioniste. Obratno izkušnjo z Dachauom je imela generacija umetnikov, ki je zorela v času 2. svetovne vojne, saj so številni bili internirani v koncentracijskem taborišču, delujočem od leta 1933.
Markus Blume, bavarski deželni minister za znanost in umetnost
Razstava se osredotoča na zanimiv vidik evropskega impresionizma, ki je bil doslej v Nemčiji malo znan. Številna razstavljena dela so v Nemčiji na ogled prvič. Prepričan sem, da bo raznolika atmosfera Dachaua – kraja, ki je priča tako človeški ustvarjalnosti kot tudi najtemnejšim poglavjem naše zgodovine – z obiskom razstave ustvarila posebno nepozabno doživetje.
Razstava, ki je razdeljena na tri sklope, predstavlja 44 slik slovenskih umetnikov, v stalni zbirki Gemäldegalerie Dachau pa so izpostavljeni münchenski in dachauski umetniki, ki jih povezujemo z njimi.
Prvi del se osredotoča na realistične umetnike druge generacije, ki so živeli in ustvarjali v Münchnu; med njimi Anton Ažbe, ki je vodil slikarsko šolo, Ivana Kobilca je tam študirala in ustvarjala kar deset let in Ferdo Vesel, ki si je v tako imenovanih Atenah na reki Isar delil atelje s Kobilco in z Jakopičem. Povezani so bili z umetniki, ki so ustvarjali tako v Münchnu kot v Dachauu: Wilhelm Leibl, Fritz von Uhde in Max Lebermann.
Drugi del predstavlja dela slovenskih impresionistov: Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matijo Jama in Mateja Sternena. Ob koncu leta 1899 so bili vsi zbrani v Münchnu, že prej pa so tu razstavljali in bili v stikih z različnimi umetniki; med njimi so bili Fritz von Uhde, Heinrich von Zügel, Lovis Corinth, Leo Putz, Ludwig Dill, Adolf Hölzel in Arthur Langhammer.
Avtorja razstave, dr. Laura Cohen (Gemäldegalerie Dachau) in Michel Mohor (Narodna galerija), sta zadnji del razstave posvetila Zoranu Mušiču in njegovim eksistencialnim motivom, na katere je vplivalo slikarjevo šestmesečno ujetništvo v dauchauskem taborišču. Predstavljeni so njegovi meditativni motivi skal, rastlin, stavb, narave, iz katerih je čutiti nelagodje in grozo tistega časa.
Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije in Nina Möllers, izvršna direktorica Galerij in muzejev Dachau sta v skupni izjavi poudarili:
Razstava – z osredotočanjem na umetniško izmenjavo med slovenskimi umetniki iz različnih obdobij in umetniško kolonijo v Dachauu – širi naše razumevanje impresionizma kot vseevropskega pojava in čezmejnega gibanja. Razkriva, kako je bil slovenski modernizem tesno povezan z umetniškimi tokovi v Nemčiji in Franciji, in nam omogoča, da slovenske modernistične umetnike spoznamo kot povezovalni člen na poti med realizmom in impresionizmom.
Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije
Razstava Po impresionizmu je izraz spoštovanja do naše skupne preteklosti, a naj postane tudi vir navdiha za našo skupno prihodnost, v kateri umetnost in kultura tvorita temelj za povezovanje in razumevanje med narodi.
Razstava obeležuje 50. obletnico Stalne mešane slovensko-bavarske komisije, ki skozi vsa ta leta povezuje obe družbi in ljudi na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju.
Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije
Razveseljuje nas, da je ta skupna razstava nastala ob 50. obletnici Stalne mešane slovensko-bavarske komisije. Povezave temeljijo na skupni srednjeevropski zgodovini, kulturni sorodnosti in desetletjih sodelovanja med številnimi posamezniki, umetniškimi skupinami in institucijami.
Dodatne informacije so dostopne na spletnih straneh Gemäldegalerie Dachau (https://dachauer-galerien-museen.de/) in Narodne galerije (www.ng-slo.si).
