Po sledeh dediščine antičnih Rimljanov v Emoni, Celei in Petoviji

0
943

 Mesta so zrasla ob dve tisočletji stari vojaški cesti, ki je omogočila razvoj  civilizacije, krvave pohode legionarjev in razbojnikov

 

Naši arheologi že dolgo razkopavajo tla nekdanje Emone, ki razkrivajo bogato zapuščino antičnih prebivalcev. Letos praznuje dva tisoč letnico obstoja. Zrasla je ob sloviti vojaški cesti –imenovani via militaris –ki je povezovala ogromni  rimski imperij od Ogleja do Bizanca. Nanjo so se prvi na Balkanu spomnili Srbi z odmevno zgodbo, da se je na njhovih tleh rodilo kar osemnajst rimskih cesarjev, tudi mogočni Konstantin Veliki. Noben cesar ni ugledal luč sveta v Emoni: ima pa vseeno veliko pokazati skupaj s Celeo in Petovio z dragocenimi izkopaninami, ki so nam lahko v ponos. Pa jih sploh dovolj poznamo?

Bogastvo iz dna Ljubljanice in predstava legionarjev v živo

S kipom pozlačenega Emonca s Kongresnega trga smo vsi seznanjeni. Vemo za rimsko obzidje, deloma ohranjeno krstilnico, za temelje in mozaike antične hiše, ostanke kopeli, kanalizacije in ogrevalnega sistema, zdaj pa so nam v podzemnem prehodu blizu Uršelinske cerkve razstavili še maketo nekdanje Emone. V Narodnem muzeju razstavljajo steklene in glinaste posode, krušno peč pa nakit in novce. A v svetu odmevna zgodba je nekoč plovna Ljubljanica, najdišče dragocenih antičnih predmetov od lesene ladje, zlatnikov, kipov, orodja do meča, okrašenega z dragulji in zlatom. Brskanje po strugi je prepovedano, a kljub temu je nekaterim drznežem prineslo bogastvo, drugim  zapahe. Predmeti, ki so prišli v prave roke, se, žal, večina prašijo v muzejskih depojih. Eden od potapljačev mi je v tolažbo povedal:«Imamo pa potujočo razstavo fotografij o dediščini barjanske Ljubljanice, ki kroži po knjižnicah.«Sicer v prestolnici pripravljajo veliko razstavo o rimskih časih na naših tleh v Narodnem muzeju, izdali so knjižico programa prireditev na to temo; trije dnevi konec avgusta bodo med drugim posvečeni rimskim legionarjem in sploh tistim časom s stojnicami s prehrano in pijačo ko je belo vino z medom, poprom, žafranom in pomarančno lupino. Med rimljanskim jedmi ne bo polhov, svinjskih repov in omake iz nasoljene ribe, ki so jo Rimljani pustili razkrajati tri tedne! Tudi stranišča ne bodo skupna s spužvami na palici za brisanje zadnjic, saj wc papirja ni bilo!  Antične kopeli v marmornatih banjah ob spremljavi harfe pa vas čakajo v Rimskih termah pri  Laškem.                             

Zakaj so v Emoni uničili kipe Konstantina Velikega

Emono nekateri viri omenjajo kot mesto, ki je zanetilo grozljivo vojno med dvema cesarjema, ko je šlo za prevlado v imperiju. Eden od njiju, Licinij je v Emoni dal obglaviti vse kipe Konstantina Velikega, kar je sprožilo takšen bes prizadetega, da je šel nad njim z vojsko in ga porazil . A Licinij je pobegnil in izgubil zlato čelado z dragulji, zdaj razstavljeno v nekdanjem rimskem mestu Viminacium v Srbiji, kjer je to zapisano. Mogočni zmagovalec se je leta 324 ponovno spravil  nanj in ga ubil. V bitki pri Hrispolju je bilo udeleženih neverjetnih 250 tisoč pešakov in 25 tisoč konjenikov: reka krvi je bila žrtvovana za oblast Konstantina Velikega, ki je potem kot poslednji cesar obvladal ves imperij. Znan je po podpisu Milanskega edikta leta 313, s katerim so nehali preganjati kristjane. Vendar ga katoliška cerkev ne priznava za zaslužnega prav zaradi obračuna z Licinijem. Svetnica pa je postala njegova mati Helena, rojena v Mali Aziji, ki je sina skrivaj vzgojila v krščanskem duhu. Zanimivo je, da so 1700 letnico rimskega priznanja krščanske vere slavnostno obeležili v Nišu, kjer se je Konstantin Veliki rodil, umrl pa v Konstantinopolu (Istanbulu),zgrajenim kot razkošna nova prestolnica imperija.

 Celeia kot druga Troja, brez Helene, a z bordelom

Ime Celea je keltskega izvora, saj so tu pred Rimljani prebivali Kelti, ki so se  mirno predali osvajalcem Noricoma. Stičišče trgovskih poti, tudi Janterjeve z Baltika proti jugu, je mestu prineslo razcvet in celo 15 tisoč prebivalcev. V stavbarstvu so radi uporabljali pohorski marmor in zategadelj je Celea veljala za drugo Trojo. Današnji Celjani so odlično predstavili Mesto pod mestom v kleti Knježnega dvorca, kjer so našli ohranjeno rimsko obzidje z vzidanim torzom v cesarski obleki, potem del izbočene, šest metrov široke s kamni tlakovane ceste, s katere se je voda odtekala v obrobne kanale. Tam se je ohranilo nekaj kipov celo iz prvega stoletja, prav tako del hiše s sistemom centralnega ogrevanja in mozaikom ter kloako. Vse to je zasula Savinja, ki je velikokrat poplavljala in hkrati poskrbela za ohranitev nekdanje Celeje. Deli kasneje izgrajenih stavb so se ohranili na površju in tako nam je kustos Damir Zerič v nekem portalu pokazal znamenje belega vola, kar je bilo vabilo v bordel. Prostitucija, tudi moških, je bila tedaj običajna, saj se legionarji 25 let niso smeli ženiti in so se tolažili s prodajalkami ljubezni, ali pa so živeli na koruzi.

Zlo na cestah, poezija na veličastnih grobnicah

Zanimivo je, da so vojaki opravljali tudi civilna dela: gradili so ceste, utrdbe, hiše palače in grobnice, zlasti v času, ko ni bilo vojne ali pregonov tako imenovanih barbarov. Veliko opravka so imeli z razbojniki, ki so bili huda nadloga na cestah. Via militaris je bila najbolj nevarna na odseku Črni graben med Lukovico in Trojanami. To pričajo tudi grobovi žrtev razbojniških napadov, ki so jih posebej označevali. Rimljani so pokopavali mrtve zunaj mest ob glavni cesti. Najlepša Nekropola se je ohranila v Šempetru pri Žalcu, zahvaljujoč hudim poplavam reke Savinje, ki so spodkopale težke, celo osem metrov visoke marmorne nagrobnike, ki so se tako ohranili v rečnem produ, medtem ko se je reka umaknila več kilometrov proč. Odkrili so jo slučajno sredi petdesetih let in jo z arheologi ob pomoči navdušenih domačinov sestavili v čudovit park sredi Šempetra. Napisi in lepo ohranjeni reliefi pripovedujejo antične zgodbe, največkrat iz grške mitologije: o bogovih, o ljubezni med Evridiko  in Orfejem, o boginji  lova Artemidi in lepotici Evropi, po kateri se imenuje naša celina. V njo se zaljubi bog Zeus. Da ga ne bi videla ljubosumna žena Hera, se spremeni v belega bika z zlatimi rogovi in gre k morju na pašo. Tam se sreča z Evropo, jo ugrabi in pelje na Kreto, kjer se ponovno spremeni v človeško podobo. Vsaka grobnica ima svojo zgodbo, vklesano v marmor: ne manjka se ptic in drugih živali, še za mačka in zajca se je našel prostor. Turistično društvo je pripravilo lične prospekte s fotografijami spomenikov in razlagami o vsakem posebej.

Veličastna Petovija in skrivnostni bog Mitra

Petovia je bila zelo pomembna vojaška postojanka v provinci Noricom s 40 tisoč prebivalci in temu primerno razvito je bilo mesto z obzidjem, zidanimi vilami bogatih, z vrsto dragocenih izkopanin kot je Orfejev spomenik ter z živahno trgovino (uvažali so začimbe, izvažali divjačino in kože) in obrtmi. Tu je bilo še versko središče skrivnostnega boga Mitre. Vera je bila sicer razširjena vse do današnje Britanije, a o njej se ve samo to, da gre za staro perzijsko božanstvo. A v Hajdini se je ohranilo njegovo svetišče s kipom Mitre, ki prenaša bika na ramenih. Prav tam se začenja štirideset hektarov zavarovane zemlje,ki čaka svojih pet minut. »Naše društvo Petovio LXIX ima še velike načrte. Naše Rimske igre, letos avgusta bodo že osme po vrsti, so se mednarodno uveljavile in legionarji iz tujine se jih radi udeležujejo. Za tabor postavljamo trideset šotorov, prirejamo dirke z antičnimi vozovi, bitke z barbari  in druge zgodbe. Prihaja na tisoče gledalcevin, letos gremo tudi vLjubljano,« je povedal predsednik društva Andrej Klasinc in ponosno dodal, da je Ptuj pravo festivalsko mesto. Torej kraj Kruha in iger!

Na trgu se je ohranil kip slavnega Marka Avrelija, ki je  v drugem stoletju ob Donavi na Slovaškem premagal kralja Naristov oziroma Germanov, ki so stoletja ogrožali rimski imperij. Za nagrado je postal senator imperija. Ave, enkratni zgodovini na naših tleh!

Tekst in foto: Albina Podbevšek

Podpisi:

1. Na Ptuju vsako leto prirejajo tradicionalne Rimske igre, katerih  se udeležujejo tudi legionarji iz tujine. Oblačila so kopije antičnih in so med igrami tudi naprodaj.

2. Vodiči po nekdanji Emoni si pri vodenju in zanimivimi razlagami nadenejo antična oblačila.  

3. Plakat, ki v Celju opozarja na antični muzej pod Knežjim dvorom, kjer so našli dobro ohranjene dele stare Celeje.

4. Mozaik na tleh nekdanje rimljanske hiše. Blizu so še ostanki s kamnom tlakovane glavne ulice Celeje.

5. Bog Mitra nosi belega bika, simbol moči iz grške mitologije, najden v Spodnji Hajdini, kjer  so najdišča starega svetšča zavarovali s streho.

6. Lepo ohranjen kip s košaro sadja na glavi na enem od nagrobnikov v Šempetru. Zanimivo je, da moški kipi nimajo oblačil, saj so Rimljani občudovali lepo goloto.

7. Največja grobnica je visoka osem metrov in je priča nekdanjega divjanja voda Savinje, ki so spodnesle vso nekropolo in jo varno zakrile v pesek.

8. Vrata niso rimska, figura z golimi prsmi pa ponazarja nekdanji skrivni znak s kamnitega portala za bordel. Jpg