O poeziji Erike Vouk in njeni plodoviti ustvarjalnosti smo že večkrat pisali v Ventilatorju besed. Prav tako predstavljali njene pesmi. Katera poezija Erike Vouk vas še posebej navdušuje? Lahko nam pišete na: vladka@ventilatorbesed.com
Erika Vouk – pesnica in prevajalka
Pri umetniku, ki se je zapisal svoji muzi, se življenje in umetnost poiščeta že zelo zgodaj…
Pesnica Erika Vouk, tudi mojstrska prevajalka Fausta, povezuje navidez preproste stvari z izbrušenim, vendar odprtim verzom in s skrivnostno energijo morja.
»Pisanja in druga umetniška izražanja so zame v pravem pomenu po-klic, torej
nekaj, k čemur si poklican, čemur se ne moreš izogniti in te slej ko prej označi.
Kdaj, koliko in kako, je odvisno od osebnega razvoja, hotenj in pripravljenosti,
da ta dar razviješ in se mu odpreš. Vsekakor je pisanje od tod eno samo delo in
predajanje delu, je ljubezen za nič…«
(Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Beletrina, 2005)
V roke mi je ponovno prišla pesniška zbirka Erike Vouk: Ta dan (balade), Založba Pivec.
Kako je ljubiti temnordeče.
Ta dan.