Poezija Erike Vouk

0
101

Poezija Erike Vouk se me vedno znova dotakne.

Eriko Vouk pogosto vznemirjajo vprašanja o življenju in umetnosti.

Pri meni, ki sem se zapisala svoji muzi, sta se življenje in umetnost poiskala že zelo zgodaj, se združila in ostala združena celo moje življenje – vse drugo se je dogajalo vzporedno. (Erika Vouk)

Odlomek iz knjige (Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Založba Beletrina, 2005)

STRAŠNI SO STEBRI V SVETIŠČU,

strašna je zlata krona.

Ankhesenamen belo ljubi

sončnega faraona.

Strašno je silno občutje življenja,

mit, ki se ne izide.

Ankhesenamen bridko ljubi

kamen piramide.

PROSOJNO MODRO DO VSEMIRJA,

z vrhov, kot žejni jeziki,

dol do obvnožnega drobirja

vse tanjši ledeniki

curljajo –

nizko rast razcveta

moč hladnega oprha.

Nebo nad Patagonijo preleta

Kraljevski kondor. Sam.

Milina srha.

(Erika Vouk: Z zamahom ptice neka roka slika, izbrane pesmi, Založba Pivec)