Ko bila je pomlad,
sem letela nad oblaki kakor drobna ptica.
Na krilih hrepenenja sem se ti predala,
skupaj sva letela v nebo.
A tvoja krila so hitela više nad oblake.
Včasih si želim, da bi me spet objel kot tedaj
in mi šepetal.
Življenje je dolga reka želja,
večna ponavljanka,
sanje, ki bodo izginile brez sledi,
kot da jih nikoli ni bilo.
Visoke breze se zibljejo v vetru,
hodiva skozi jesensko listje,
ki pada,
nič več z roko v roki,
le čas me nosi s seboj,
a o tem, kot Scarlett OʼHara, bom razmišljala jutri.
