BREZDOMNI
To najprej zagledam
Čipkasto mrežo pajčevine to
majhno srebrno preprogo nad mano
To najprej zagledam
Te tanke nitke z bisernimi očmi
ko skoznje zatipa snop žarka
kot pozlačen pozdrav
Veje krošnje smeje
zaplešejo s porednimi oblaki
Ooo kako hvaležen sem
saj je vendarle še eno jutro
mogoče bo tudi še en dan
in morda bo tudi še naslednja noč
še eno srebrno jutro
še poredni ples krošnje
na prepereli klopci mesta ki se budi
Oooo vi mimohodni obrazi
ki ne opazite čipk iz pajčevine
Oooo vi drveči koraki ki kar
odbrzite brez zagleda v prebujeni jutranji
ples listov in prvo melodijo krošnje
in prvi vetrov dotik na ličnicah
Ooo kako sem bogat
Na leseni postelji na parkirišču
imam najlepšo melodijo najlepše dragulje iz rose
najiskrenejši objem z neba
vse kar je treba za pomirjeno srce
Počasi si nataknem plastične natikače
in kot ljubezen na prvi pogled
podrsi dlan po preperelih deskah moje postelje na parkirišču
Za zbogom do večera jo še pobožam
Potlej bom okorno tipaje prešteval kovance
v žepu iz smetnjaka potegnjenih hlač
Za še eno za še eno jutro s pajčevino
za še en dan krošnjinega plesa
za še en dan vetrovega božanja ko bo tonil dan
Ooo da bi jutri spet zatipal snop žarkov
skozi lesketajočo pajčevinko na prepereli klopci
mesta ko se bom prebujal s krošnjo nad sabo
Samo tako se želim prebujati
