MUŠANČKE
Na tleh plevel razpoke z lišaji
Okenski okvir škripa
Steklo razbito že zdavnaj
Trhnoba plesnoba v zraku
in nosnicah Sedem na ilovnata
tla zapuščene cimprače
Zavržen košček deske
zadrsi po ili in nariše jablano
Iz praspomina je zaživela O njej
je govorila babica Da jo je nagovarjala
skozi okno Naj ji rodi mušančke
Mušančke mi rodi ljubo drevo jo je prosila
Da bo za bajtarske otroke pozimi ko
bo zmanjkalo pri kmetu zasluženega zrnja
Da bodo zadišale dišale orošene stene
ki jih ni mogoče ogreti
Da bo zadišalo dišalo in bo v otroških
očeh žarelo pričakovanje za nekaj
grižljajev in bo vsa cimprača zadišala dišala
po vonju pečenih jabolk jablane
ki raste pred oknom
Sedim na ilovnatih tleh okno je razmajano škrbinasto
Čutim jablano ki je ni več a vendar je
spomin na majceno mušančkasto krošnjo pred oknom
Spomin na babičino dolgo tanko kito srebrnih las
ko je iz peči kot svečenica obredno jemala dišeče mušančke
Poberem koščke stekla in grem
z vonjem mušančk babičine jablane
