Poezija Sonje Votolen

0
137

Rahlo se smehljam  Ne vem vzroka

Nataknem si rokavice in šal

Začudim se otroškemu  lesku v očeh

ko se zazrem v ogledalo

Ne gledam se pogosto

Stopim  v plašč somraka Hodim

po ulicah med ljudmi zavitimi do ušes

Izdihavam oblačke sape v še eni zimi

Stopinjam še  stopinjam

Ne bom čakala poletja

Niti pomladi Danes bom otrok

Igrala se bom s snegom in

lovila sapo v mrzlem zraku

Od vsepovsod biča veter in jaz

sem vztrajna silhueta neke

ozkodebelne breze v razpršeni

zimski svetlobi

Že dolgo nisem bila čarobno drevo

Avtorica fotografije: Sonja Votolen