Poezija Sonje Votolen

0
122

Bil je prepreden s pridihom plemenitega

mrakobnega srca Česal si je grivo ni skrival

globokih brazd Bil je lubje drevesa

un grand arbre

V skledo je nasul regrat  s cvetovi

ga prevrel kot da eksperimentira

Želela sem samo izvirsko vodo

pour la vie

nobene življenjske prepletenosti

Preveč polnih grobov sem bila videla

Površnik mencam med prsti

Osupel nad mojo neješčnostjo

mi je prekopicnil skodelo na usta

in zahteval da neham biti ostanek

nedokončanega življenja in

prepletenost neumnih hrepenenj

Zaznala sem njegovo naprezanje  por

Sklonil se je po moder šal mi obrisal obraz

in zahteval da grem poskakovati po reki

Topila sem se nekaj v meni se je

talilo in me ogrevalo Črna postelja

je izginila Zaplavala sem v šope

rečne trave Kamni so poskakovali po gladini

Metal jih je da bi  moja usta spet  našla nasmeh

Des reflets d’argents

 

Wales ob oceanu. Foto: Sonja Votolen