V poznem predpomladnem četrtkovem popoldnevu smo v družinskem vzdušju prisluhnili lepoti narave. Dih so nam vzela mogočna, skrivnostna drevesa. Nasmejane cvetlice. Čudežno nebo. Šibki čarobni sončni žarki.
Ljubljansko barje nas vedno znova prevzame. Radi ga raziskujemo. Koliko skritih kotičkov še ne poznamo!?
Zlomljen sončni žarek,
Skrivnostni pomladni vonj.
(V.R.)
Lahno božajoč metulj.
Trenutek.
(V.R.)
Neskončni nežni začetki.
Kot zlepljeni drhtljaji.
V potujoče sanje.
(V.R.; Razgaljena bližina)
Množica živopisanih cvetov.
Toplo oblivajoča lepota.
Dolga cesta.
(V.R.; Razgaljena bližina)
