Poezija Vladimire Rejc

0
177

Zdaj sem jesen

Bela, roza, modra!

Iščem jih, a jih ne najdem.

Ljudje so odeti v temna oblačila.

Jutra so temačna. Včasih že meglena.

Večeri so zmeraj krajši, noči pa daljše.

Seveda – jesen je tu.

Vsa razkošna in bogata je prišla

z novimi barvami.

Poletja ni več. Izginilo je.

Moj najljubši letni čas, a hkrati najkrajši.

Poleti tudi sama sebe imenujem poletje.

Zdaj pa sem jesen.

 

(V.R.)

I.Z.