Kako bi se predstavili bralkam in bralcem Ventilatorja besed?
Če me vprašate KDO sem, bom začela s kratkim doživljajem. Pred slabima dvema tednoma sem aktivno sodelovala na prvem HR&M festivalu. Na njem me je ena od udeženk delavnice, ki sem jo vodila s Skupino vseživljenjskih učenk zaprosila, naj se opišem z eno besedo. Kot iz topa sem ustrelila VZTRAJNA in dodala do nezavesti. Z omejitvami imam namreč vedno težave, tako pri govorjenju, še bolj pa pri pisanju. V čem se kaže moja vztrajnost? V tem, da dokončam vse, kar si zadam, bodisi na osebnem ali profesionalnem področju. Da vztrajam, tudi če ni takojšnjega odziva in, ko mi že okolica prigovarja, naj se lotim česa drugega. Sem zaprisežena vseživljenjska učenka in živi dokaz tega, kako se ti lahko življenje spremeni, ko iz njega odstraniš omejitve, ki si si jih sam postavil. In tudi živi dokaz tega, da nikoli ni prepozno za to, da najdeš delo, ki ga res opravljaš s srcem in, ki mu pravzaprav težko rečeš delo. Skratka, sem oseba, ki je zadovoljna s svojim življenjem. Če pa me vprašate KAJ sem, sem bivša bančnica, ki je pred leti zaključila aktivno poslovno kariero, sedaj pa aktivna mentorica in strastna razvijalka mentorske kulture, mentorske miselnosti in kulture vseživljenjskega učenja. Vmes pa še avtorica knjig, člankov, članica vrste interesnih združenj in, na kar sem najbolj ponosna, soustanoviteljica Platforme srčnega mentorstva in Skupnosti srčnega mentorstva.
O srčnem mentorstvu?
Leta 2018 sem se, na povabilo Združenje Manager, kot mentorica pridružila mentorski mreži. S tem sem stopila na pot mentorstva, ki je moje življenje popolnoma spremenilo. Ugotovila sem namreč, da imam ogromno znanja in izkušenj, ki lahko koristijo drugim. Moja prva mentorska izkušnja je bila tako pozitivna, da sva s takratno mentoriranko v mentorstvu našli novo poslanstvo. Svojo izkušnjo sva delili z drugimi v obliki najine prve knjige z naslovom Z mentorstvom do srčnega voditeljstva. V njej ni opisana samo najina mentorska pot temveč predvsem bogastvo znanj, ki so ga z nama delili številni posamezniki, ki sva jih srečali na najini mentorski poti. Knjiga je še danes, po petih letih od izida, izjemno aktualna, saj v njej zapisane misli o vodenju, medsebojnih odnosih in nujnosti nenehnega učenja šele sedaj, v dobi digitalizacije, dobivajo na vrednosti. Sledile so še tri skupne knjige s področja mentorstva, ki danes predstavljajo jedro zakladnice gradiv Platforme srčnega mentorstva. Tudi ta se je rodila iz že opisane mentorske zgodbe in je pravo stišišče znanj, dobrih praks in novosti na področju mentorstva, katerih kreatorica sem tudi sama. S tem pa pridemo že tudi do Skupnosti srčnega mentorstva, ki je prva tovrstna skupnost v Sloveniji in, ki po dobrih dveh letih delovanja šteje že 130 članov in članic. Združuje vse, ki so pripravljeni deliti svoje znanje in izkušnje kot mentorji in tiste, ki si želijo tovrstne podpore. Danes je v njej več kot 60 vrhunskih mentorjev in mentoric, ki so strovnjaki na najrazličnejših področjih in predvsem izjemni posamezniki v človeškem pomenu te besede. Skupnost je odprta za vse, ki sprejemajo načela srčnega mentorstva, med katerimi izpostavljam spoštovanje, sposobnost in željo po vzpostavljanju iskrenih odnosov in iskreno željo po delitvi znanj in izkušenj. Prepričani smo namreč, da znanje, ki ga na druge prenašamo s srcem, ne zgolj z razumom, sede na veliko plodnejša tla. Pomen skuposti je prepoznala tudi GZS-Osrednjeslovenska zbornica in nam letos podelila bronasto priznanje za inovacije.
Se talent za ustvarjanje rodi ali to postane?
Mentorstvo mi je dalo priložnost, da obudim stare talente, ki so iz različnih razlogov čakali na svojo priložnost in da odkrijem nove, za katere sploh nisem vedela, da jih imam. O čem govorim? V osnovni šoli sem bila izjemno dobra v pisanju prostih spisov, v katere sem morala, zaradi spleta okoliščin, vplesti tudi veliko domišljije. Izjemno rada sem tudi brala. In oboje mi je še kako prav prišlo pri pisanju že omenjenih knjig. Te so mi dale priložnost, da sem ta talent še dodatno izpilila in danes še naprej pišem knjige, članke, kolumne. In še vedno veliko berem saj brez branja ni pisanja, ni besednega zaklada. In ko veliko bereš in pišeš je tudi tvoje govorno izražanje drugačno. Veliko boljše, lepše, slikovito. Čeprav sem vedno govorila, da veliko raje pišem kot govorim, kar je pravzaprav res še danes, mi tudi govorjenje ni več problem. In nikoli ne bom pozabila besed gospoda Aleša Guliča, ki mi je pred leti rekel: »če želite svoje misli in sporočila spraviti do čim več ljudi, morate pisati in govoriti«.
Mentorstvo pa je naplavilo tudi čisto nov talent, za katerega sploh nisem vedela, da ga imam. Ali pa sem se v to sama prepričevala, morda pa sem ga res šele sedaj razvila. To je povezovanje ljudi. V tem zares uživam, še posebej, ko vidim, da posamezniki, ki jih povežem, odlično delujejo v družbi drug drugega, taki, kot so in ustvarjajo neverjetne stvari. Tako da, če odgovorim na vprašanje, z določenimi talenti se gotovo rodimo, nekatere pridobimo tekom življenja, prav nobeden od njih pa ne živi sam od sebe. Potrebno je veliko dela in vztrajnosti, da pridejo do izraza in dobijo konkretno obliko.
Kdo vas je navdušil za ustvarjanje?
Za začetek mora to storiti vsak sam, navdušenje pa se povečuje z vsakim pozitivnim odzivom okolice in z notranjim zadovoljstvom, ko nekaj ustvariš. Pri tem je odlično, če imaš okrog sebe ljudi, ki te podpirajo in s teboj delijo tvoje navdušenje. Je pa včasih že popolnoma dovolj, če te ne ovirajo. Poleno na ogenj ustvarjalnosti pa še posebej dodajo nepričakovani odzivi. Kakršen je bil pred dnevi odziv kolegice, ki je rekla, da sem ogromno doprinesla k ozaveščanju pomena mentorstva, ki je v zadnjih letih vse bolj prisotno v organizacijah, različnih skupnostih in širši družbi. Torej, ni nujno, da se vsako naše ustvarjanje materializira v osnovnem pomenu te besede. Včasih se naš odtis pokaže v drugačni obliki, ki je morda še trajnejša in pomembnejša in, ki se je sami pogosto niti ne zavedamo.
Kako bi predstavili svoje knjige? Ideje za pisanje le-teh?
Ideje za dosedanje knjige so se rojevale iz tega, s čimer se v zadnjih letih ukvarjam. Ko želiš svoje znanje in izkušnje podeliti s širšo javnostjo, so knjige gotovo eden boljših načinov. Je pa k temu malček pripomogel tudi ameriški strokovnjak za izgradnjo osebne blagovne znamke Aaron Raymond, ki je na svojem predavanju v Ljubljani leta 2019 izrekel, da ni osebne blagovne znamke brez prepoznavnosti in da ni prepoznavnosti brez tega, da napišeš knjigo. Vse do sedaj napisane knjige so povezane z mentorstvom in namenjene tako posameznikom kot organizacijam in različnim skupnostim, ki se zavedajo pomena mentorstva kot ene najbolj učinkovitih metod za vzajemno učenje, ohranjanje znanja in izgradnjo trajnih medosebnih odnosov. Zanimivo je tudi, da so vse do sedaj izdane knjige napisane v soavtorstvu, kar je bila in je še precejšnja redkost med slovenskimi pisci.
Od kod črpate ideje za ustvarjanje?
Iz tega s čimer se ukvarjam in iz vsakodnevnega življenja. Od ljudi, s katerimi se srečujem, od pozornega opazovanja okolice, sledenja aktualnim dogodkom, branja. Med naštetimi viri so seveda daleč na prvem mestu druženja z različnimi posamezniki, ki so, četudi so nepoznani in se ukvarjajo z na videz preprostimi rečmi, neverjeten vir znanja in modrosti. In pa seveda opazovanje narave ob čemer sem odkrila še en talent. In sicer sposobnost opažanja detajlov, v katerih se skriva neverjetna lepota in, ki so sami po sebi vir odličnih zgodb. Detajle tudi izjemno rada ovekočim v obliki fotografij, ki menda sploh niso slabe. Še en talent, ki čaka, da se še malo bolj razvije.
Sta pomembna kraj in čas ustvarjanja?
Ustvarjamo lahko kjerkoli in kadarkoli, če le znamo opazovati in, če smo pri volji. Kajti, če kje, pri pisanju in podobnem ustvarjanju nič ne gre na silo. Zato imam s seboj vedno beležnico in pisalo, kljub temu, da sem čisto solidno digitalizirana. Zakaj beležnico in pisalo? Ker nikoli ne vem, kje bom dobila preblisk, idejo, slišala kakšno odlično misel. In dovolj je zapisati besedico ali dve in potem v miru razviti zgodbo.
Kako se življenje in delo povežeta?
Tako, da delaš to, kar želiš delati, kadar želiš delati in s komer želiš delati. Vem, da kaj takega ni vsem dosegljivo niti ni mogoče v vsakem življenjskem obdobju. Je pa potrebno k temu stremeti in slej ko prej se nam bo to uresničilo.
Vaši ustvarjalni načrti?
Dolgoročno še naprej razvijati področje mentorstva in vseživljensjkega učenja ter povezovati posameznike v različne skupnosti. Kratkoročno, s skupino vseživljenjskih učenk že pripravljamo posebno knjigo, sestavljeno iz zgodb resničnih ljudi z najrazličnejših področij, katere namen je med ljudi vnesti željo po stalnem učenju, po ohranjanju otroka v sebi, po nenehnem ustvarjanju. In zanimivo, če sva prvih 5 knjig napisali dve soavtorici, šesto, ki je bila izdana pred dvema tednoma 3 soavtorice, bomo naslednjo napisale 4 soavtorice. Zima pa bo namenjena tudi pisanju prve samostojne knjige, o kateri pa več kdaj kasneje. Torej, idej za ustvarjanje še dolgo ne bo zmanjkalo in prav vsak dan se rodi še kakšna nova.
S Tatjano Kolenc se je pogovarjala Vladimira Rejc, urednica spletne revije Ventilator besed.
