Poročilo z novinarske konference: štiri nove Beletrine

0
147

Spoštovani,

 

v prostorih Študentske založbe je potekala novinarska konferenca, na kateri so bile predstavljene štiri nove Beletrine:

Roberto Bolaño: Nacistična literatura v Amerikah

Uroš Zupan: Oblika raja

Dušan Merc: Pedagoški triptih

Zdenko Kodrič: Opoldne zaplešejo škornji

 

Več o novih knjigah si lahko preberete v nadaljevanju:

 

Roberto Bolaño: Nacistična literatura v Amerikah

Prevod: Irena Levičar

Obseg: 204

 

Nacistična literatura v Amerikah (izšla leta 1996), je na prvi pogled enciklopedija desničarskih fiktivnih pesnikov in romanopiscev iz obdobja 1894 do 2021. Z literarnega stališča gre za humorno in kritično prozo čilskega pisatelja Roberta Bolaňa, ki se v svojih delih ukvarja z metaforičnim iskanjem literarnega avtorja in literarnimi postopki. V to literarno raziskovanje Bolaňo vpleta trenutke iz zgodovine fašizma, ki pa smo mu (vedno znova) priča v našem vsakdanjiku: »Do konca svojih dni je zaničeval Jude in homoseksualce, pred smrtjo pa je začel postopoma sprejemati temnopolte.« V tem literarnem kompendiju odmeva tudi spomin na zloglasno organizacijo Eichmannovega transporta ljudi v smrt.

 

O avtorju:

V Čilu rojeni pisatelj in pesnik Roberto Bolaño (1953–2003) je že pred smrtjo veljal za najvplivnejšega avtorja svoje generacije v latinskoameriški literaturi, ki se je odmaknila od eksotike magičnega realizma. Z izbrušenim slogom se je kot detektiv podajal na mesta zločinov in sledil prikaznim, zaradi katerih je njegova generacija v sedemdesetih letih izginjala v nočeh in kleteh latinskoameriških diktatur, in odpiral dosjeje svoje mladosti, ki je bila razpeta med ostre robove eksperimentov, tveganj, seksualnosti, močne sle po življenju in vere v literaturo, v kateri ni bilo razmika med ustvarjalnostjo in življenjem.

 

 

Uroš Zupan: Oblika raja

Obseg: 80

 

Leta 1991 so izšle Sutre, knjiga poezije, ki je do danes dobila kultni status. Med Sutrami in Obliko raja sta minili natanko dve desetletji. Dve desetletji obsedenih vaj v obvladovanju metjeja. To se pesmim seveda pozna. Precej jih je napisanih v »skoraj« pravilnih oblikah (sestina, sonet). Povedano drugače: naseljene so v praznem prostoru med pravilom (danim vzorcem), ki ga pesnik prilagodi sebi, in »napako«, »samovoljo«, ki sta zavestni in hoteni. Na tematski (sugestivni ravni) so različne. Redko se dotaknejo sveta, v katerem živimo. Ko pa se ga dotaknejo, so včasih mirne, včasih pa ironične. Precej bolj so zagledane v preteklost.. Če je Zupan v Sutrah kričal, je v Obliki raja njegov glas precej tišji. A sliši se ga enako daleč, ali pa še dlje.

 

O avtorju:

Uroš Zupan (rojen 1963 v Trbovljah) je zablestel že s Sutrami (1991), enim najbolj odmevnih pesniških prvencev zadnjih desetletij. Do danes je njegov pesniški opus narasel že na devet samostojnih zbirk. Za svoje pisanje je prejel številne nagrade, pogosto ga prevajajo v tuje jezike. Čeprav bi za Zupana lahko brez zadrege rekli, da je po poklicu pesnik, se je vzporedno uveljavil tudi kot prodoren esejist in senzibilen prevajalec.

 

 

 

Dušan Merc: Pedagoški triptih

Spremna beseda: Eva Vrbnjak

Obseg: 252

 

Pedagoški triptih je izpoved ravnatelja osnovne šole, je njegov obračun s samim seboj in z ljudmi, ki ga obkrožajo v svetu lažnive pedagogike. Ravnatelja je vzgoja iz časov starega režima zaznamovala do te mere, da povsod vidi samo pedagoško zlo. V svojih zapisih zato neusmiljeno razkrinkava skrivnosti svoje stroke, ki se ga hoče odkrižati, duševno pohabljenost in izumetničenost staršev, ki egocentrično in fanatično branijo pravice svojih otročajev, zgraža se nad moraliziranjem, blebetanjem in mlatenjem prazne slame histeričnih učiteljic v zbornici, ter brez dlake na jeziku odstira tančice blišča in bede z vsakoletnega srečanja ravnateljev in ravnateljic v hotelu ob morju.

 

O avtorju:

Pisatelj Dušan Merc, rojen leta 1952 v Ljubljani, je diplomiral iz primerjalne književnosti, zadnjih dvajset let pa je ravnatelj OŠ Prule. Čeprav je začel objavljati dokaj pozno, je bila njegova zrela bera zelo plodovita, saj je v manj kot desetletju izdal kar sedem dokaj obsežnih romanov, ki obravanavajo tako zgodovinsko tematiko – Galilejev lestenec (1995), Čista ženska (2002), Jakobova molitev (2003) in Potopljeni zvon (2004) – kot sodobnost: Sarkofag (1997), Slepi potnik (1999) in Potažba (2001). V slednjih je ob zgodovinski epohi poudarjena eksistencialna problematika. Čeprav so mu očitno bliže večji prozni formati, je svoj opus povečal za dve zbirki kratkih zgodb: Golo mesto (2003) in Pega v očesu (2004). Njegova zgodba se pojavi tudi v Delovem zborniku Poletje v zgodbi (2002). Galilejev lestenec, ki je bil leta 2002 preveden v nemščino, je bil leto po izidu nominiran za Delovo nagrado kresnik. Štirikrat je bil nominiran za nagrado kresnik, dva romana pa sta prišla v ožji izbor za nominacijo.

 

 

Zdenko Kodrič: Opoldne zaplešejo škornji

Spremna beseda: Matjaž Kmecl

Obseg: 260

 

8. januarja 1943 dvatisoč vojakov nacistične vojske (zvečine Avstrijcev in mobiliziranih Slovencev) na Osankarici v osrčju Pohorja, v zamočvirjeni in odročni hosti pri Treh žebljih, obkoli Pohorski bataljon in v dveinpolurni bitki pobije vseh 69 vkopanih partizanov, med njimi dva otroka in več žensk. Opoldne zaplešejo škornji je naš praktično prvi roman o pohorskem boju, ko se je skupina Slovencev uprla mogočnemu nacističnemu stroju, ki je sam zase trdil, da je nepremagljiv, in ki mu je führer na začetku vojne naročil, da je treba Štajersko ‘spet narediti nemško’. Zadnja bitka Pohorskega bataljona je bila sicer krvavo izgubljena, štajerskim Slovencem pa je ustvarila neverjetno pomemben moralni kapital: raje smrt kot nesvoboda.

 

 

O avtorju:

Zdenko Kodrič (1949), novinar, pisatelj in dramatik, je literarno pot začel kot pesnik z zbirko Biti oven v hudih časih (1986). Leta 2000 je prejel prestižno Grumovo nagrado za gledališko igro Vlak čez jezero in bil z romanom Barva dežja ali Pritlikavec iz kavarne Pilvax – literariziral je zgodovinsko dokumentirana dejstva o življenju prekmurskega slikarskega mojstra Ludvika Vrečiča – nominiran za kresnika. Sodeloval je tudi pri nastanku prvega slovenskega internetnega romana Trampolin, ki je plod sodelovanja sedemnajstih priznanih domačih pisateljev, med njimi denimo Ferija Lainščka, Dušana Merca in Maje Novak.

 

 

Lep pozdrav!