Pozitivna psihologija – na tisoče let stara misel in filozofsko vprašanje »Kaj je to dobro življenje?« ter mlado področje psihologije, ki se je postopoma začelo razvijati po drugi svetovni vojni. Je odgovor na klasično psihologijo, ki se ukvarja s človekovimi problemi in njihovim reševanjem. Je korak naprej od preučevanja nevroz, psihoz, kliničnih simptomov, razvojnih zastojev in temnih plati človekove osebnosti. Pozitivna psihologija raziskuje človekove vire in moči. Odkriva, kako človek razvija ustvarjalnost, pogum, zanos, upanje, pozitivna čustva, pozitivna prepričanja, duhovnost, optimizem in še bi lahko naštevali. V središču pozornosti pozitivne psihologije so svetle plati človekove osebnosti. Glavno vprašanje pozitivne psihologije je, kako prispevati h kakovosti posameznikovega življenja.
In ravno tem vsebinam je namenjen cikel štirih predavanj o pozitivni psihologiji. Udeleženci skupaj s predavatelji skozi dialog raziskujejo področja pozitivne psihologije, spoznavajo tehnike nadziranja svojega vedenja in občutkov, razmišljajo o pozitivnem pristopu v organizacijah ter se pogovarjajo o dejavnikih sreče.
21. 1. 2013 ob 19.00 Dr. Aleksander Zadel: Pozitivna psihologija – več tisoč let stara misel in mlada veja psihologije
18. 3. 2013 ob 19.00 Dr. Ana Arzenšek: O sreči
26. 3. 2013 ob 19.00 Dr. Matej Tušak: Prevzemimo nadzor nad svojim vedenjem, občutki
24. 4. 2013 ob 19.00 Dr. Eva Boštjančič: Začnimo pozitivno razmišljati tudi v organizacijah
21. 5. 2013 ob 19.00 Mag. Robert Kržišnik: Pozitivni potencial otroškega »teženja«
Snovalke cikla: Nastja Mulej, Blanka Tacer, Božena Stritih, Urška Rutar
21. 1. 2013 ob 19.00
Dr. Aleksander Zadel
Pozitivna psihologija – več tisoč let stara misel in mlada veja psihologije
Uvodno predavanje Cikla o pozitivni psihologiji je namenjeno razvoju spoznanj s tega področja. Pozitivna psihologija raziskuje človekove vire in moči. Odkriva, kako človek razvija ustvarjalnost, pogum, zanos, upanje, pozitivna čustva, pozitivna prepričanja, duhovnost, optimizem … Pomaga ljudem na poti k razvoju kakovostnega življenja. Poudarek predavanja je na zanimivih primerih iz vsakdanjega življenja, sodelovanju udeležencev in uporabi pozitivne psihologije pri lastni osebnostni rasti.
Aleksander Zadel je doktor psihologije, zaposlen kot direktor Inštituta za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio. Soustanovil je kadrovsko agencijo Competo. Je pobudnik in soustanovitelj Oddelka za Psihologijo, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnične vede, na Univerzi na Primorskem. Kot svetovalca ga najemajo domača in tuja podjetja, ki jim pomaga pri projektih razvoja tehnik vodenja, motivacije, kadrovske politike ter razvoja osebnih in vodstvenih zmogljivosti zaposlenih.
18. 3. 2013 ob 19.00
Dr. Ana Arzenšek
O sreči
Kaj je sreča in kdaj smo srečni? Kako lahko postanemo bolj srečni? Na to vprašanje poskušajo odgovoriti različne stroke in raziskovalni pristopi, med njimi tudi pozitivna psihologija. Na predavanju se bomo dotikali dejavnikov, ki so, glede na opravljene raziskave, povezani s srečnim življenjem, med njimi so denimo posameznikova starost, spol, starševstvo, religioznost, osebnost, izobrazba in inteligenčni kvocient, vreme, število družbenih vezi, kultura in politična usmeritev.
Dr. Ana Arzenšek je psihologinja, predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za management Koper. Je tudi predsednica Strokovnega sveta pri Društvu psihologov Slovenije. Kot izvajalka psihološkega svetovanja se ukvarja predvsem z odsotnostjo sreče pri klientih. Srečna je v naravi, obuta v pohodne čevlje in vedno, ko se počuti svobodno.
26. 3. 2013 ob 19.00
Dr. Matej Tušak
Prevzemimo nadzor nad svojim vedenjem, občutki
Učinkovito odzivanje v stresu. Učinkovito samoobvladanje. Obvladovanje misli, občutkov in vedenja ali misli. Prepoznavanje stresa. Spoprijemanje z njim. Sprostitvene tehnike pri odstranjevanju stresa. Pozitivni samogovor – pozitivne misli. Uporaba tehnik biofeedbacka in samonadzora.
Dr. Matej Tušak je redni prof. za občo psihologijo in psihologijo športa, zaposlen na Fakulteti za šport. Predava tudi na Filozofski fakulteti ter občasno na nekaterih drugih fakultetah (Medicinski fakulteti, fakulteti za kemijo, Fakulteti za družbene vede, Veterinarski fakulteti) in Univerzi na Primorskem. V tujini predava na univerzah v Trstu, Celovcu, Zagrebu, Splitu, Mostarju, Tuzli, Sarajevu in Skopju. Kot športni psiholog je sodeloval v pripravi slovenskih vrhunskih športnikov na olimpijske igre (od Atlante naprej) in svetovna prvenstva, aktivnih udeležencev olimpijskih iger v Atlanti, Naganu in Vancouvru. Psiholog znanih športnikov, nosilcev medalj na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih (Petkovšek, Peterka, Kranjec, Žolnir, Polavder, Žbogar, Debevec …). Dva mandata je bil član Strokovnega sveta za šport pri Vladi RS, dolgoletni predsednik sekcije za psihologijo športa pri Društvu prijateljev športa, član mednarodnega odbora športnih psihologov ISPC (International Sport Psychology Council) … Je avtor številnih slovenskih knjig iz psihologije športa in psihologije. Predava na seminarjih in delavnicah za podjetja, šole, športne klube in podobno.
24. 4. 2013 ob 19.00
Dr. Eva Boštjančič
Začnimo pozitivno razmišljati tudi v organizacijah
V psihologiji pogosteje raziskujemo depresijo, jezo, stres, nesoglasja, redkeje pa veselje, zanos, motiviranost, nadarjenost. Poskusimo razmišljati drugače:
• Kaj povzdigne zaposlenega in organizacijo – kaj jima pomeni izziv?
• Kaj v organizaciji učinkuje (in ne, kaj gre narobe)?
• Kaj ostane in se prenaša v prihodnost (in ne, kaj je problematično)?
• Kaj doživljamo kot dobro, uspešno (in ne, kaj kritiziramo)?
• Kaj je izjemno (in ne, kaj je komajda učinkovito)?
• Kaj nas navdihuje (in ne, kaj je težko in nedostopno)?
Doc. dr. Eva Boštjančič, univ. dipl. psihologinja, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, je iz psihologije potrošnika diplomirala leta 1996. Zaposlila se je kot svetovalka v kadrovanju, vzporedno se je na raziskovalnem področju usmerila k raziskovanju procesa vodenja in čustvene inteligentnosti. Leta 2002 je magistrirala z nalogo Osebnostne značilnosti uspešnih managerjev, 2008 pa si je z disertacijo Vpliv vedenja in motivov vodje na pripadnost, delovno učinkovitost, motivacijo in delovno zadovoljstvo zaposlenih pridobila naziv doktorice znanosti. Leta 2003 je postala asistentka psihologije dela in organizacije na ljubljanski Filozofski fakulteti, 2011 pa docentka ter prevzela pedagoške aktivnosti iz kadrovske in organizacijske psihologije. Vzporedno si je nabrala številne izkušnje kot podjetnica in svetovalka v kadrovskem svetovanju, ki vključuje neposredno iskanje ter izbiro vodilnih in visoko strokovnih zaposlenih, izvedbo analiz delovnega zadovoljstva, psihološko svetovanje menedžerjem, merjenje organizacijskega ozračja in kulture, uvajanje letnih razgovorov, učinkovito vodenje kadrovske vloge v podjetju in svetovanje o razvoju zaposlenih.
21. 5. 2013 ob 19.00
Mag. Robert Kržišnik
Pozitivni potencial otroškega »teženja«
Trmoglavljenje, uporništvo, zahtevnost, sitnarjenje in drugo »težavno« otroško vedenje se zdi nujni sestavni del odraščanja, boj z njimi pa sestavni del starševstva. A namesto da otroka skušamo spremeniti, lahko skupaj z njim raziščemo pozitivne motive, ki odganjajo tudi najbolj »težavno« vedenje ter tako pomagamo njemu in sebi. Na predavanju bo beseda tekla o praktičnih načinih, kako razumeti skrito otrokovo sporočilo izza »teženja«, kako mu pomagati konstruktivno izraziti potrebe – ter kako s samosočutjem pomagati samim sebi v najtežjih trenutkih.
Mag. Robert Kržišnik, univ. dipl. psih, ima za seboj več kot 23-letne izkušnje pri delu s posamezniki, pari in skupinami v komuniciranju, reševanju sporov, skupinskem sodelovanju in vodenju. Dela kot izobraževalni vaditelj, facilitator skupinskih procesov, mediator v sporih ter osebni in skupinski vaditelj. Je soavtor knjige Starši nove generacije. Na območju nekdanje Jugoslavije je edini certificirani vaditelj nenasilnega komuniciranja po Marshallu Rosenbergu (Nonviolent Communication) pri ameriškem Centru za nenasilno komunikacijo (www.cnvc.org).
Kosovelova dvorana, posamezno predavanje 8 EUR, cikel 32 EUR
