Predstavitev romana Maje Drolec: Jeben lajf

0
245

Grenki čas ali kot solze v dežju

V romanu Maje Drolec; Jeben lajf

Maja Drolec je širši javnosti poznana kot literarna publicistka. Tako rekoč dnevno obvešča bralke in bralce Ventilatorja besed o prebranih knjigah. Pogosto poroča tudi o filmskih in gledališčih predstavah. Zadnje čase nas razveseljuje z iskrivimi mislimi, ki jih opremi s fotografijami.

Na slovenski knjižni trg pogumno vstopa z ganljivo knjižno noviteto s provokativnim naslovom: Jeben lajf (Hirondelle, 2024), ki se dotakne mladostnikov in odraslih, zlasti staršev.

Knjiga nas prevzame, lahko jo večkrat vzamemo v roke in se potopimo v skrivnostni literarni svet.

»Roman Maje Drolec Jeben lajf se podaja v srčiko družinske drame. Žargonski jezik, ki ga uporablja Luka, ni toliko znak njegovega uporništva, kot odraža razreščen svet. Oh, mami, če bi ti vedla, kok vseen mi je zdajle, kaj bo jutri ali čez en teden … Sovražim in ljubim, je pravil že Katul, morda kdo sprašuje, zakaj to počnem. Ne vem, še sam ne vem, zakaj.

Včasih sem se vprašal:

»Do kdaj bom v tem jebenem lajfu?«

Mama Mojca najtežja obdobja premaguje z branjem, zato je ta knjiga tudi hommage leposlovju, čeprav je resnično življenje neskončno brutalno… » je zapisala urednica romana Gabriela Babnik Quattara.

Misli pesnika Jehude Amihaja iz knjige Ura milosti  Mojci neprestano prihajajo na misel:

»Pozabiti nekoga je kot pozabiti ugasniti luč na dvorišču, tako da ostane prižgana še ves naslednji dan. A potem je luč tista, ki spominja.«

Med vožnjo proti domu  Mojca razmišlja o pogrešanju, v misli se ji prikradejo besede palestinskega pesnika Mahmuda Darviša:

»Če te ni, mi ničesar ne manjka: moje prsi so moje, moj popek, moje pege, moje znamenje, roke in noge so moje. Vse, kar imam, je moje.«

V Ledenem možu avtorja Clementa je Mojca prebrala, da svet, v katerem je vse, kar nam služi, samoumevno in takoj na dosegu roke, je seveda hermetični mehurček, ki ne prenese ničesar, kar bi lahko skalilo to prividno popolnost.

Mojca kuha kosilo, prestavlja posode in si tiho popeva pesem Johna Donna: Noben človek ni otok,/ popolnoma sam zase … , /zato nikoli ne vprašaj,/ komu zvoni zvon./ Zvoni tebi.   

Luka je »na cesti«.

Robyn Davidson je nekje zapisala: »Življenje je tako radostno, tako žalostno, tako minljivo, tako noro, tako nesmiselno, tako preklemano smešno.«

Mojca iz romana Iva Svetine bere besede in poskuša razumeti, kaj se dogaja njenemu sina  … o strahu; kaj strah … blaznost me je tako zgrabila, mi nadela znojne uzde, da sem se pognal v beg.

Knjigo toplo priporočamo v branje in razmišljanje.

Prijetno literarno potovanje.

Predstavitev knjige bo v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku; 7. 1. 2025, ob 18.00 (Pogovor bo vodila Breda Vukmir Podbrežnik; direktorica knjižnice)

in v Kosovelovi knjižnici Sežana 16. 1. 2025, ob 18.00 (Pogovor bo vodila Gabriela Babnik; urednica založbe Hirondelle in pisateljica.)

Vljudno vabljeni!

 

Knjigo lahko naročite tudi pri pisateljici Maji Drolec:  m.drolec@gmail.com