Spoštovani!
Spet je mogoče naročiti iz nemščine v slovenščino prevedena predavanja dr. Rudolfa Steinerja s področja raziskav duhovne znanosti. Izbrana vsebina prispeva k širjenju pogleda na razvoj človeka, človeštva in sveta, k razvijanju višjega mišljenja ter k rasti in negovanju lepote, ljubezni, miru – najprej v nas samih …
1. Dr. Rudolf Steiner: EVOLUCIJA ZAVESTI kot jo razkriva nauk posvetitve, 245 strani (20 eur + ddv)
2. Dr. Rudolf Steiner: KDO DUHOVNO VODI ČLOVEKA IN ČLOVEŠTVO? Rezultati duhovnoznanstvenih raziskovanj razvoja človeštva + življenjepis + kronološki pregled del R.Steinerja + … 100 strani (13 eur + ddv)
3. Johann Wolfgang von Goethe: PRAVLJICA O ZELENI KAČI IN LEPI LILIJANI s predavanjem R. Steinerja: Gothejevo tajno razodetje, ob 150-letnici Goethejevega rojstva v Berlinski knjižnjici, 29. 9. 1900, 82 strani (13 eur + ddv)
(Dodatne informacije: Jani Urbanc, [email protected], 041 777 672)
KRATEK PREGLED VSEBIN:
EVOLUCIJA ZAVESTI
1. predavanje, Penmaenmawr, 19. avgust 1923 ……………………… 9
Prvi koraki v imaginativna spoznanja
Težave na poti k samospoznanju. Človek in naravne sile. Spominjanje. Človek kot časovno in prostorsko bitje. Nauk posvetitve v preteklosti in sedanjosti. Guru. Iluzije mistikov. Poti meditacije. Volja v mišljenju. Samo-spoznanje: Izstop iz prostora v časovni svet. Doživetje celotnega življenja v sliki (Tableau). Čas nastaja iz prostora. Občutenje sreče ob imaginativnem spoznanju. Izpraznjena zavest. Posmrtnost in predrojstnost.
2. predavanje, 20. avgust 1923……………………………………….. 31
Inspiracija in intuicija
Živi svet miselnih sil. Aurično gledanje barv. Prazna zavest. Notranja tišina. Negativna slišnost. Doživetje kozmične bolečine. Astralni svet. Urjenje intuicije s stopnjevanjem sposobnosti ljubiti. Osvojitev aktivnega mišljenja z vzvratnim spominjanjem doživetij. Doživeti duhovno bitje s stopnjevanim samopremagovanjem, Cilj nauka posvetitve danes in v prejšnjih časih. Z duhom k naravi in od narave k duhu.
3. predavanje, 21. avgust 1923……………………………………….. 51
Novi in stari posvetitveni nauk
Miselno razumevanje duhovnega sveta je nujno. Duhovna znanost: zatopljeni spomin. V duhovnem svetu je v nasprotju s fizičnim ravna črta najdaljša pot med dvema točkama. Stari nauk posvetitve spominja na doživljaje v spanju, novi na predrojstne doživljaje. Bedenje in spanje. Človek v navzočnosti kozmične ljubezni kot svetlobno-toplotnega bitja. Zastoj-vzrok jutranjih sanj.
4. predavanje, 22. avgust 1923……………………………………….. 67
Življenje v sanjah
Podobe iz sanj, njihov dramatski potek. Sanjske podobe za izgubljeno moč: Kozarec vode, v katerem se raztopi sol. Neopravičljiva uporaba naravnih zakonov v komičnih razmerah. Znanstvenik Arhenius odkril Nebalij. Sanje nasprotujejo naravnim zakon-om. Kaos. Nadčutna substanca-kvintesenca. Astralno telo se osvobodi naravnih zakonov. Jaz deluje ponoči na predpripravah svoje bodoče duhovne biti, kjer dobijo moralni impulzi moč naravnih zakonov. Sanje kot okno v duhovni svet.
5. predavanje, 23. avgust 1923……………………………………….. 83
Človekov odnos do treh svetov
Zakaj so sanje zmedene? Pajčolan kaosa je prag duhovnega sveta. Znotraj treh svetov, ki so v odnosu s tremi deli človeka: Glava, ritmični del in sistem za izmenjavo snovi in gibanje. Substance in aktivnost. Svarilo čuvarja praga. Življenje v sanjah nekoč in sedaj. Prehod treh svetov s prekoračitvijo praga brez upoštevanja svarila čuvarja.
6. predavanje, 24. avgust 1923…………………………………….. 103
Prevladovanje duha v naravi
Čutno in duhovno-moralno v sanjah. Razlaga sanj. Za kaotičnim pajčolanom sanj se prikaže duhovno božansko bitje sveta. Duhovno sanja v kali rastline in v embriu, speče je v mineralu. Čakajoče razpoloženje v spečih elementarnih bitjih. Posebno duševno vzdušje v Penmaenmawru. Zadrževanje imaginacije. Svetišče Druidov. Vizija, slutnja, drugi vid.
7. predavanje, 25. avgust 1923………………………………………… 119
Medsebojno prelivanje različnih svetov
Tip mesečnika (kogar ‚nosi Luna‘), tip Jakoba Böhmea, tip Swedenborga. Težnost, svetlost, polnost fizičnega sveta; breztežnost, temnost, praznost duhovnega sveta. Sile Meseca v mesečniku. Resnična jasnovidnost. Drugi vid Jakoba Böhmea: Skrita delovanja Sonca. Oberlin. Čarobno-magično zrcalo. Paracelzus. Swedenborgov občutek za sevanje Saturna (toplo/hladno), Eterična vizija in astralna inspiracija.
8. predavanje, 26. avgust 1923 ……………………………………… 137
Človekovi doživljaji v spanju – znanilci posmrtnih doživetij
Odnos med spanjem in bedenjem. Kako se doživljaji v treh dneh vtisnejo v telo. Spanje in smrt. Odložitev eteričnega telesa po smrti. Prehod spominov iz eteri-čnega telesa v univerzalni kozmični eter. Človek je posrednik, preko katerega božanska bitja tkejo misli v vesolje. 3-dimenzionalen, 2-dimenzionalen in 1-dimenzionalen svet. Skriti 1-dimenzionalni Sončevi žarki v kamnitih konstrukcijah Druidov. Kako so naša dejanja presojana v vesolju. Posmrtno vzvratno podoživljanje življenja, ki ga človek prespi. Nekdanja navezava na poslednjega Bodhisatvo; Kristus – današnji vodnik med smrtjo in ponovnim rojstvom.
9. predavanje, 27. avgust 1923……………………………………… 153
Doživljaji med smrtjo in ponovnim rojstvom
Prehod od fizičnega k moralnemu. Lepota temelji na bolečini. Svet treh železnih nujnosti v egipčanskih misterijih. «Ex deo nascimur.» Kristus kot vodnik: «In Christo morimur.» Duhovno prebujenje: «Per spiritum sanctum reviviscimus.» Obrat toka časa po smrti. «Kolo rojstev». Nevarnost, da človeštvo izgubi povezanost z duhovnim svetom. Avtomobili in pisalni stroji. Nujnost uravnotežanja z duhovno aktivnostjo.
10. predavanje, 28. avugust 1923………………………………….. 171
Človekovo posmrtno bivanje v duhovnem vesolju
Skupno življenje človekove breztelesne duše z bitji duhovnih hierarhij, Elementarna bitja. Kozmično življenje misli v svetlobi in učinki misli iz zemeljskega življenja. Življenje z duhovnim Mesecem, Venero in Merkurjem glede na ustrezne fizične organe glave, srca in okončin. Praučitelji sveta. Življenje v Soncu z Marsom, Jupitrom in Saturnom. Vodniki človeških duš skozi posamezne prehode: nekoč Bodhisatve, zdaj Kristus. Pomen planetoidov – kolonij duhovnih bitij z Jupitra in Saturna.
11. predavanje, 29. avgust 1923……………………………………… 187
Doživljanje preteklosti sveta
Razvoj prihodnjih karm z Mesečevimi bitji. 2160 let (zemeljskega časa) med dvema utelesitvama – čas prehoda Sonca med dvema zaporednima ozvezdjema zodiaka. Svetu duš Meseca sledi duhovni svet Sonca. Duhovna kal naslednje inkarnacije. Doživetje preteklosti Zemlje in sveta. Bodhisatve. Misterij na Golgoti. Gnoza-Gnostika (Pistis Sofija). Od modrosti Meseca k modrosti Sonca. Razcepitev človeštva na Vzhod in Zahod. Simptomi moderne civilizacije (avto, pisalni stroj, gramofon,…).
12. predavanje, 30. avgust 1923……………………………………… 205
Evolucija sveta
Človekova notranjost:pretekli razvoj sveta. Človekovo okolje: prihodnost sveta. Glava: preteklost; Okončine: prihodnost. Hoja, govorjenje, mišljenje in njihovo preoblikovanje v prihodnjem razvoju vesolja. Duhovno v čutnem: dokaz delovanja najmanjših entitet v delu gospe dr.Kolisko. Homeopatija.
13. predavanje, 31. avgust 1923……………………………………… 225
Človek vstopi v obdobje svobode
Enotnost naravnih in moralnih zakonov na najvišji duhovni stopnji. Prehod od preddoločenosti k svobodi. Leto 333. Dogajanja v astralnem telesu človeka. Naloga Kristusa. Zdravilne sile skozi Misterij na Golgoti. Gnoza. Prikrita pesnitev iz prvih stoletij. «Christus verus phosphorus – Kristus resnični Fosfor.» Razkrivanje dogem. Dantejeva «Božanska komedija». Ponovno sprejetje Kristusa. Tendence v moderni znanosti: Breuer, Freud, Jung, Oliver Lodge. Okultno ujetništvo.
Kratek življenjepis dr. Rudolfa Steinerja ………………… 243
KDO DUHOVNO VODI ČLOVEKA IN ČLOVEŠTVO
Kratek življenjepis Rudolfa Steinerja 7
Antropozofija kot duhovna znanost 11
Kronološki pregled dela dr.Rudolfa Steinerja 15
Iz biografije »Rudolf Steiner« Boris Bugajev-Belyj 21
Predgovor 27
- predavanje 29
- predavanje 51
- predavanje 77
Dodatni viri v slovenskem jeziku 101
… »Ko se zazremo v čudeže, ki predstavljajo razvoj novorojenčka, občutimo neizmerne globine, iz katerih se duša in duh borita v prvih dneh in tednih, da bi dojenčka preobrazila v vse bolj določene oblike in postopno razvila nadzor nad nekontroliranimi gibi ročic in nogic … Ko to opazovanje prežamemo z umetniškim in religioznim navdihom, nas preplavijo občutja, ki daleč presežejo vso pobožnost, ki jo lahko občutimo do duha in vse umetniške, znanstvene in religiozne zaznave in vtise, ki jih lahko sprejmemo iz zunanjega sveta« …
…»V naši današnji znanosti živijo in delujejo sile starega Egipta in Kaldeja, ki so bile takrat napredne, zdaj pa so postale zaviralne. Da bi popolnoma ocenili karakter današnjega časa, moramo spoznati te sile. Te sile bodo človeku škodovale, če ne bo poznal njihovega pomena. Samo če se zavedamo njihovih aktivnosti, vzpostavimo z njimi pravi stik in zgradimo pravilen odnos, nam ne bodo škodovale. Samo s spoznavanjem teh sil jih bomo sposobni voditi do dobrega konca. Te sile morajo delovati, ker brez njih ne bi mogli imeti velikih dosežkov v tehnologiji, industriji in drugod. Te sile pripadajo k najnižjemu rangu luciferskih bitij. Moramo si jih pravilno razlagati, sicer bomo začeli verjeti, da ne obstajajo nobeni drugi impulzi razen materialističnih, ki so se razbohotili v modernem svetu. Tako bi lahko spregledali druge sile, ki nas lahko vodijo navzgor proti duhovnim področjem. Prav zaradi tega moramo jasno razlikovati med dvema tokovoma današnjega modernega časa!« …
PRAVLJICA O ZELENI KAČI IN LEPI LILIJANI
Kdor doume bajko o zeleni kači in lepi Lilijani ve, da je bil Goethe teozof in mistik. Goethe je bil seznanjen s pogledom na svet, ki ga prikazujemo na poljuden način v učenjih Teozofije in pričujoče čarobno delo to dokazuje. Ko je Goethe ustvarjal to bajko, še ni bilo poskusa, da bi najvišje resnice preoblačili v besede in jih predstavili v odprtih predavanjih z močjo razuma. O teh intimnih resnicah človeške duše se odkrito še ni govorilo. Kdor je želel nanje usmeriti pozornost, jih je preoblekel v simbolične oblike.” (4. april 1904, dr. Rudolf Steiner)
Pravljica o zeleni kači in lepi Lilijani je ena najbolj pomembnih pripovedk, ki so jo naplavili duhovni to-kovi ezoterike. To čarobno delo, je ale-goričen opis posve-titve, in se dviguje nad čas. Rudolf Steiner ga je ime-noval tajno razodetje in je imelo močan vpliv na oblikovanje njegovih učenj.
Steinerja je Goethejeva čarobna pravljica tako prevzela,, da si jo je izbral za model pri ustvarjanju svoje prve misterijske drame: Portal posvetitve. Pred premiero je prijateljem dejal: ”Vem kako iskreno in globoko ljubite Goethejevo čarobno pravljico in danes vam srečen lahko povem, da bo predstavljena na odru.”
….. Njena svetloba ni mogla popolnoma osvetliti vseh predmetov okrogle dvorane, vendar je lahko zaznavno videla tiste najbližje. Začudena je spoštljivo dvignila glavo in uprla svoj pogled k osvetljeni vdolbini, v kateri je stal mogočen kip. Po njegovem dostojanstvenem videzu bi ga prisodila kralju. Bil je iz čistega zlata. Kip je po svoji veličastnosti deloval, kot da je višji od človeka. Pa vendar je bil prej nizek kot visok. Skladno grajeno telo je bilo ogrnjeno v preprosto ogrinjalo, venec iz hrastovih listov mu je ovijal lase.
Komaj ga je kača malo bolje pogledala, kralj spregovori:
˝Odkod prihajaš?˝
˝Iz jame, kjer domuje zlato,˝ odgovori kača.
˝Kaj je bolj veličastno od zlata?˝ vpraša kralj.
˝Svetloba,˝ odgovori kača.
˝Kaj poživi bolj od svetlobe,˝ znova vpraša kralj.
˝Pogovor,˝ odgovori kača.
Kači uide pogled vstran in v sosednji vdolbini opazi nov veličasten lik. Tam je sedel kralj visokega, skoraj slabotnega stasa iz srebra. Oblečen v razkošno oblačilo, krono, pas in žezlo pa so krasili dragulji. Z lic mu je sijala vedrina in kači se je zazdelo, da ji hoče nekaj reči. Nenadoma zasveti temna skalna žila, ki se je spuščala po marmornatem zidu in po vsem hramu se razlije prijetna svetloba. Takrat zagleda kača tretjega, bronastega kralja. Velika postava, okronana z lovorjevim vencem, je sedela in se naslanjala na buz-dovan. Bolj je bil podoben pečini kakor človeku. Ko je kača hotela pogledati še četrtega kralja, ki je bil najbolj oddaljen, se je nenadoma odprl zid, osvetljena žila je zableščala kakor strela in ob gromkem poku izginila. Tedaj izstopi človeška postava srednje velikosti in pritegne njeno pozornost. Star, preprosto oblečen mož, je v roki nosil majhno svetilko, ki je bila s svojo blago svetlobo zelo prijetna za oči. Na čudežen način je osvetljevala celotno svetišče tako, da ni bilo opaziti nobene sence.
˝Čemu prihajaš zdaj, ko imamo svetlobo?˝ vpraša zlati kralj.
˝Veste, da ne smem osvetljevati teme,˝ odgovori starec. » ….. konec citata
Dostava po želji. Dodatne informacije vam z veseljem posredujem.
Srčen pozdrav. Jani Urbanc, [email protected], 041 777 672
