Thomas Moore v svoji uspešnici Zgovornost tišine s sočutjem in z globokim vpogledom predstavi privlačno možnost lažjega, lahkotnejšega drsenja skozi življenje ob doživljanju miru, spokoja in odprtosti praznine.
Ob pomoči starodavnih in sodobnih zgodb nam ljubeznivo pokaže, da nas nenehna večopravilnost morda ne bo pripeljala nikamor, in da praznina ni primanjkljaj, temveč povabilo. Praznina je lahko naša najsijajnejša učiteljica.
Ko se vsakodnevno zavedamo spokojne prostranosti našega sveta in našega življenja ter jo tudi cenimo, to ne pomeni, da se umikamo pred resničnostjo, ampak da iz vsega srca izrekamo dobrodošlico vsemu najbolj resničnemu in pomembnemu. |