Projekt GUWAA

0
137

Jadransko morje velja za enega od morskih biserov, ki privlači sleherne turiste s celega sveta, v zadnjih nekaj letih pa tudi tiste prave zvezde iz show businessa, ki se navdušujejo nad kristalno čisto vodo, skritimi uvalami ter spokojnostjo, ki jo le-ta nudi. Eden od svetovno znanih magazinov celo napoveduje, da Jadranskemu morju grozi zaradi čedalje večje mase turistov ekološka katastrofa. Hrvaški državni vrh se zaveda pomembnosti dobrine morja, na račun katere zasluži dober del prihodkov, vendar pa se zdi, da za zaščito le-tega namenja majhen, skorajda omembe nevreden delež iz državnega proračuna. Zato ostaja projekt v rokah vsakega posameznika in njihovi ekološki osveščenosti.

 

„Že pred dvema letoma, ko sem spoznal sedaj že bivšega predsednika Stjepana Mesića, sva se pogovarjala o promociji Hrvaške skozi šport. Mojo idejo sta podprla bivši predsednik Mesić in prvi mož Formule 1, zaljubljenec v Jadransko morje, Berni Eccelston, saj se oba zavedata pomembnosti ekologije in turizma,“ je dejal znani hrvaški potapljač na dah Kristijan Curavić – Kike. Kot idejni začetnik in njegov glavni realizator je Kike s podporo Bernija Eccelstona ustanovil neprofitno organizacijo Global Under Water Awareness Association (GUWAA), katere misija je sistematično čiščenje kopenskih voda in morja ter dvigovanje ekološke zavesti tako na Hrvaškem, kakor tudi na globalnem nivoju.

 

Kike ima namen očistiti hrvaško podmorje obmorskih mest vse do poletja, akcija pa se bo nato razširila še na 36 držav. Dejal je, da so njegovi potapljači orientirani na železo in večji odpad, hkrati pa upa, da bodo ob takšni akciji vsi prebivalci postali ekološko bolj osveščeni.

 

Hrvaški projekt Kalypso so do sedaj kot projekt državnega pomena podprli Veleposlaništvo Turčije, Norveške in Velike Britanije, UNDP, Sklad za zaščito okolja in energetsko učinkovitost, Ministrstvo za morje, promet in veze, Ministrstvo kulture, Inštitut Plavi svet in bivši predsednik Stjepan Mesić. V realizacijo projekta so se kot partnerji vključili tudi podjetje Zepter, C.I.O.S. in Husqvarna, ambasador tega projekta pa je eden največjih hrvaških pevcev in ljubiteljev morja – Oliver Dragojević.

 

Akcija se je začela v Zadru, kjer so Kristijan Curavić in drugi potapljači od ranega jutra pričeli s čiščenjem morja, v katerem so ležali odvrženi bojlerji, gume in ostali odpadki. V Šibeniku so našli celo železno ograjo iz bližnjega parkirišča, ki je pet let ležala pod morjem, prekrita s školjkami in muljem, po videzu pa je bolj spominjala na muzejski eksponat kot pa na odpad. Samo v teh dveh mestih je bilo zbrano 10 ton nerazgradljivega materiala in škodljivih odpadkov, katere je podjetje C.I.O.S ekološko odstranilo.

 

V Trogirju se je Kristijanu pridružil tudi veleposlanik Velike Britanije, David Blunt, ki je pomagal v čiščenju večje količine odpadkov iz podmorja mesta, ki je pod UNESCO-vo zaščito.

Hladno morje in hladne temperature zraka pa niso preprečile pogumnim potapljačem in prostovoljcem iz društva Mensa, da splitsko obalno morje olajšajo za 3 tone odpadkov. V sklopu te akcije je v bližnji osnovni šoli potekalo predavanje o zaščiti voda, katerega namen je bil osvestiti mlajšo generacijo, kako pomembna je skrb za okolje ter jih opozoriti na posledice onesnaženosti voda. Predavanja Kristijana Curavića se je udeležilo okoli petdeset osnovnošolcev. Šolarje je posebno presenetil podatek o času, ki je potreben za razgradnjo plastenke, plastične vrečke ali piksne, od katerih vse pogosteje umirajo morske živali v Jadranu.

 

Meščani mest, kjer je do sedaj potekala akcija, so s sklonjeno glavo, začudenjem in razočaranjem opazovali goro odpadkov, ki so jo potapljači uspeli izvleči iz njihovega podmorja. Odkimavajo z glavo in krivijo predvsem mlajšo generacijo in huligane, ki brezvestno uničujejo njihovo največje dobro.

 

Namen projekta je jasen. Sama akcija sicer ne bo rešila Jadranskega morja pred onesnaženostjo, če pa bo vplivala na dejanja vsaj nekaterih onesnaževalcev, bo namen dosežen. Potrebno je prebuditi oziroma močno dregniti našo ekološko zavest. Z naravo bi morali ravnati kot s peresom, skrbno in zaščitniško. Čisti Jadran ni pomemben samo za prihodnost Hrvaške, temveč za vse nas, ki smo ga obiskovali kot otroci, ki smo mu še danes zvesto predani in kateremu bomo spoštovanje izkazovali skupaj z našimi vnuki tudi veliko kasneje.