Zunaj že diši po pomladi, čeprav je poljane spet pobelil sneg.
Prva sinička izpod peresa Iga Grudna pa naj prebudi pomlad, po kateri hrepenimo.
Prva sinička
Pojte ven, pojte ven, pojte ven!
Res sinička to prepeva,
to njen klic je vzradoščen?
Naj kar koli razodeva,
glas od gluhih sten odmeva,
nam prostost je le še sen.
Pojte ven, pojte ven, pojte ven!
Kaj smo res že blizu dneva,
ko resnica bo naš sen,
zamračen do zdaj od gneva?
Svetla slutnja nas preveva,
da bo kmalu svet sproščen.
Pojte ve, pojte ven, pojte ven!
