QUANDO L’ERBA È GIOVANE – KO JE TRAVA MLADA

0
480

QUANDO L’ERBA È GIOVANE –  KO JE TRAVA MLADA

Non voglio essere prigioniera                                  Nočem biti ujeta

di un corpo limitato                                                  v eno telo zamejeno

Voglio essere almeno una linea                                 Hočem biti vsaj črta

che corre rapida qua e là                                         sem in tja bežeča

E lo spazio e il tempo                                               In prostor in časovje

Immenso e variabile                                                Tako široka in  tako

Così larga e universalmente                                    vseobsežna

estesa da essere tutto e                                          da sem vse in nič

nulla e senza confini                                               in brez mej

dal tramonto del sole                                              od sončnega vzhoda

e oltre la mezzanotte                                              in čez polnoč

Sono libera                                                            Sem svoboda

Anche se non tocco                                                Čeprav se nikoli ne

mai il firmamento                                                   dotaknem neba

Sono un raggio sotto                                              Sem žarek pod njim

O solo la linea retta                                                Ali le ravna črta

delle ali di un gabbiano                                           galebovih kril

mentre spazia                                                        ko med nebom in morjem

tra cielo e terra                                                      zalebdi

Non ho confini                                                       Nimam meja

non avendo altro                                                   ker nimam drugega

che la luce                                                            kot svetlobo

e l’azzurro                                                            in modrino

e la loro veste                                                       in njuno obleko

e ogni giorno sono                                                 in sem vsak dan

il luminoso e azzurro                                              svetla in modra

l’infinito e denso                                                    brezmejna zgnetena

brivido del vento                                                   vetrna mrščavica


 

MI AMA la strada polverosa                          IMA ME RADA prašna pot

E mi dona pantofole polverose                       In mi podari prašne copate

E mi scalda la pelle con un velo di polvere    In mi ogreje kožo s prašno tančico

E mi orna le unghie di un orlo polveroso       In mi okrasi nohte s prašno obrobo

 

Talvolta la mia strada polverosa è bagnata    Je včasih moja prašna pot mokra

Una nube la spruzza e irrora                           Jo oblak opljuskne

Mi regala patofole bagnate                             Mi pokloni mokre copate

Mi regala piedi infagnati                                 Mi pokloni blatne podplate

Mi spalma la pelle fino alle ginocchia            Mi namaže kožo do kolen

Costringendomi a sollevare l’orlo                   Da moram spodvihati hlače

del pantaloni e ridere di gusto                         In se od srca nasmejem


 

Tra il grano saraceno vorrei                          Med ajdo bi ti

scompigliarti la testa                                     rada razkuštrala glavo

e arginare la tua bocca                                  in pojezila usta

con la freschezza di un fiore                         s cvetno snežino

 

In un campo di grano saraceno                    Na ajdovem polju

vorrei un bacio saraceno                              bi rada ajdov poljub

 

e tra le dita sentire                                        in te med prsti

la tua fragranza                                             vonjala kot

di pane saraceno                                           ajdov kruh