Milena Kafol
METAMORFOZE
in
Tanja Špenko
ŠEPETANJA
Vabljeni na odprtje razstave, ki bo v sredo, 19. februarja ob 18. uri v Galeriji DLUL, Breg 22, Ljubljana.
Razstava bo na ogled do 8. marca 2020.
Milena B. Kafol, METAMORFOZE / Mileni Kafol največji izrazni razpon predstavlja abstrakcija, skozi katero raziskuje in odkriva človekovo vpetost v absolutnem, kozmičnem. Njene slike predstavljajo vzporedne, osamljene svetove brez prisotnosti človeške figure. Kot pravi sama, je v teoretičnem smislu nanjo vplival Vasilij Kandinski, ki je bil prepričan, da ima glasba veliko skupnega s slikarstvom in da gre pri umetnosti predvsem za zamenjavo inštrumenta – vse umetnosti izhajajo iz istega počela, tj. iz notranje nuje po izražanju – umetnost samo uporablja različne jezike. Ker tehnična izpeljava in variacije likovne kompozicije sledijo načelu skrite konstrukcije notranjega ravnovesja, je v slikah Milene Kafol naključnost samo navidezna in vedno osmišljena. Poslužuje se temeljnih geometričnih oblik, krogov, tri- in štirikotnikov, s katerimi potuje med analogijami življenja, med duhovnim in materialnim, med abstrakcijo in stvarnostjo. Ostanki predmetnega slikarstva se odražajo v obliki znakov, ki predstavljajo avtoričino simbolno krajino. Sestavni del njenih slik so aplikacije kolaža, gravure, risarske intervencije ter grafičnost, ki se kaže v obliki črt in črkovnih znakov. Nekatere slike so kot zapisi ali knjige, so sporočilne, neposredne in drugačne od ostalih del. Slikarka v nekaterih delih posega po živahnih barvnih nanosih, medtem ko v drugih široko barvno paleto zoži na le nekaj izbranih barvnih tonov, od katerih prevladujejo črna, siva in bela, mestoma se pojavljajo še rdeča, modra in rumena. Njene stvaritve so precej raznolike, v njih se spajajo različni pristopi, načini in v nekaterih tudi materiali, ki se povezujejo v kompozicijsko urejene in uravnotežene celote. Rdeča nit njenega slikarstva ostaja vseskozi enaka: eksistenca, minevanje, uganka življenja, ki se prevesi v brezčasnost, kozmičnost in absolutnost.
Tanja Špenko, ŠEPETANJA / Na tokratni razstavi se Tanja Špenko predstavlja z originalnimi avtorskimi listi, na katerih so krajša besedila, slike in monotipije, ter s knjigo umetnika, ki je pričela nastajati ob izgubi njenega očeta leta 2015. Zapisi so rokopisi, ki izražajo stisko, tesnobo, bolečino in osebne miselne utrinke eksistencialnega značaja tako v likovnem kot tudi verbalnem jeziku. Avtoričine slike in monotipije so kot okna, skozi katera nam preko gest z minimalnimi barvnimi posegi šepeta notranjo bolečino, ki jo občuti vsak izmed nas. Gesta je slikarkino najmočnejše izrazno sredstvo in se pojavlja v vseh njenih likovnih delih; lahko bi rekli, da je njen zaščitni znak. Sestavni del in izhodišče slik predstavlja belina papirja, v katero intervenira z akrilnimi barvami. Največkrat so to ploskve v rumenih, sivih, intenzivno rdečih in modrih barvnih tonih. Na koncu sledi še suverena poteza s črno barvo, ki likovni podobi da novo razsežnost in globino. Geste simbolizirajo figure, ki se največkrat pojavljajo v paru ter pripomorejo k dinamičnosti in dramatičnosti podobe. Ravno preko teh simbolov lahko razbiramo avtoričino sicer že od vsega začetka abstraktno izražanje. Značilno strukturo likovnih del slikarka doseže s kombinacijo akrilnih barv, nanešenih s čopičem in z odtiskovanjem barv s polivinilne folije, ki asociira na tehniko monotipije. Avtorica v likovnih delih uspešno združuje dve osnovni oblikovni izhodišči, geometrične oblike in gestualnost. Pri tem dobimo občutek povezanosti in združitve zunanjega in notranjega sveta, racionalnega in emotivnega, zavednega in nezavednega. Zdi se, kot bi se v nas prebudili stari spomini in obudile pozabljene sanje. Njeno ustvarjanje je spontano, svobodno in neobremenjeno, njena dela na gledalca naredijo globok vtis in puščajo močan pečat.
mag. Vesna Blagotinšek
MILENA B. KAFOL (1947, Novi Sad, Srbija) je sprva študirala jezike in geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje se je preizkusila na različnih področjih umetniškega izražanja. Leta 2013 je diplomirala na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Marjanu Gumilarju. Leta 2016 je na isti akademiji končala magistrski študij slikarstva pri prof. Bojanu Gorencu in prof. Juretu Mikužu. Študijsko se je izpopolnjevala na Cite Internationale des Arts Paris v Franciji. Do sedaj se je predstavila na 19 skupinskih in 23 samostojnih razstavah. Živi in ustvarja v Ljubljani.
TANJA ŠPENKO (1956, Ljubljana) je leta 1979 diplomirala na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Štefanu Planincu. Od prve samostojne razstave, leta 1981 v avli Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, se je predstavila na več kot 50 samostojnih razstavah doma in v tujini, sodelovala je tudi na številnih skupinskih predstavitvah. Od leta 1984, ko je prejela nagrado Zlata ptica, je prejela 18 priznanj in nagrad. Njena likovna dela hranijo v več slovenskih zbirkah. Deluje kot slikarka, grafičarka, ilustratorka in likovna pedagoginja. Živi in ustvarja v Ljubljani.
