Razstava podvodne fotografije Tihomirja Makovca v Mestni knjižnici Izola

Razstava podvodne fotografije Tihomirja Makovca v Mestni knjižnici Izola in predstavitev ekoloških raziskav v akvatoriju Luke Koper v mesecu oktobru 2013                

Razstava podvodne fotografije Tihomirja Makovca in njegovo predavanje na to temo smo v  Mestni knjižnici Izola organizirali v okviru študijskega krožka »Svet v dlaneh – skozi druge kulture spoznavamo sebe.« Kot veste, so študijski krožki  neformalna oblika izobraževanja odraslih, ki jo podpira Andragoški center Slovenije in jo v Mestni knjižnici Izola izvajamo že vrsto let. Ta oblika izobraževanja odraslih izhaja iz Švedske, kjer imajo že  skoraj stoletno tradicijo študijskih krožkov, ki se jih udeleži skoraj vsak tretji odrasel državljan. Pravijo, da je skandinavska demokracija v veliki meri posledica delovanja študijskih krožkov. V študijskih krožkih se zbirajo odrasli ljudje, ki se želijo ob prijetnem  druženju naučiti nečesa novega, obenem pa želijo kaj  koristnega narediti za svoj kraj in za druge ljudi. Razširjeni so  že po vsej Sloveniji in so priložnost za učenje, druženje in delovanje v okolju. Njihov cilj je promocija znanja, ki ga potrebujemo za razvoj in dejavno vključevanje v sodobno družbo in spodbuda za osebni razvoj posameznih udeležencev. V njih se obravnavajo najrazličnejše teme, zelo pogoste so tiste s področja ekologije, etnologije, zgodovine, tujih jezikov… Po načinu dela študijske krožke  delimo na tematske, tečajne, diskusijske in raziskovalne. Člani  krožka se sestajajo vsak mesec in enakopravno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju krožka, mentor pa skrbi za koordinacijo dela in vodenje dokumentacije.

Navadno člani  ŠK Svet v dlaneh enkrat mesečno  pripravimo potopisni večer. Na teh večerih spoznavamo različne dežele, kamor so se na potep odpravili naši popotniki. Ker živimo v etnično pestrem okolju, se nam zdijo taka predavanja koristna, saj spodbujajo spoznavanje različnih kultur in sprejemanje drugačnosti.

Tokrat pa smo se skupaj s knjižničarjem Morske biološke postaje Vladom Bernetičem odločili za ekološko in domoznansko temo. Vlado Bernetič in avtor fotografij Tihomir Makovec sta v prostorih naše knjižnice postavila fotografsko razstavo, Tihomir Makovec pa je na predavanju obiskovalcem predstavil  ekološke raziskave v akvatoriju Luke Koper.

Resnici na ljubo je na pestrost obrasti v koprskem pristanišču potapljače opozoril že prof. dr. Jože Štirn, ko je pred desetimi leti opravljal svoje študije o kvaliteti morskega okolja v tem pristaniškem prostoru, vendar je takrat največ pozornosti posvečal sedimentu in kvaliteti vode v luči možnega onesnaženja tako s strani Luke Koper kakor tudi s strani delno prečiščenih odplak samega mesta Koper. To, da se je starosta naše morske biologije tod okrog potapljal že davno – še tik pred nastankom Luke – pa je lepo zabeležil velik ljubitelj morja Mate Dolenc v knjigi »pričevanj morjakov« naslovljeni »Podmorski svet in mi«. Poglejmo pa na to zgodbo še z naše,   današnje, perspektive.

Kontaktni prostor luškega področja z morjem je v luči biodiverzitete naravoslovcem gotovo zanimiv predvsem v tistih predelih akvatorija, kjer je vrstna pestrost največja. To so lahko navpične stene pomolov, površine okrog nosilnih stebrov obalne konstrukcije in podvodna obrast plavajočih objektov. Medtem, ko je pri slednjih obrast lahko omejena z različnimi antivegetativnimi premazi, se pri betoniranih konstrukcijah v morju organizmi razraščajo podobno kot drugje v naravnem okolju. Nekateri si naredijo bivalne niše tudi globlje v betonu – taki so npr. kamnovrti in druge školjke. Zanimive so tudi pritrjene populacije organizmov v različnih razvojnih ciklih, kot so npr. polipi nekaterih ožigalkarjev – klobučnjakov – meduz. V manjši meri lahko vegetacija in druga obrast na takih konstrukcijah prispeva k izboljšanju kvalitete vode s prevzemom hranilnih snovi. Tako nam organizmi lahko dokazujejo kvaliteto morskega okolja, drugi – konkurenčni – pa lahko nadomestijo bolj občutljive vrste. Delček tega – nam težko dostopnega sveta – je na svoji fotografski razstavi v Mestni knjižnici oktobra 2013 v Izoli prikazal Tihomir Makovec, projektni sodelavec in vodja potapljaške baze Morske biološke postaje NIB v Piranu. Morski organizmi so bili tako predstavljeni s posnetki narejenimi v obravnavanem področju in le izjemoma je bila ena fotografija posneta v drugem okolju našega morja. Podvodna fotografija je preizkušena metoda ovrednotenja in prikaza življenjskih okolij.

Tako so bile na razstavi v sliko ujete nekatere vrste rib, rakov in školjk, predvsem pa so izstopali nevretenčarji – različni organizmi pritrjeni v obliki obrasti tega specifičnega, po izvoru umetnega morskega okolja. Kot zanimivost lahko izpostavimo slike meduzinih polipov uhatega klobučnjaka  priraslih na spodnjem poklopcu previsno pritrjenih ostrig. Razstava je bila postavljena v nizu 23 uokvirjenih fotografij od katerih je bilo v osrednjem izposojevalnem prostoru knjižnice izpostavljenih osem povečav.                                                                                                                    

Če se poglobimo med stare naravoslovne tiske Biološke knjižnice, lahko v nad sto let starih knjigah najdemo tudi slikovni litografsko tiskani grafični prikaz razvojnega cikla uhatega klobučnjaka  (Aurelia aurita). Nadalje lahko preberemo tudi skoraj sto let stare opise v morju živečih organizmov in njihovega pojavljanja v različnih okoljih, ki so bili objavljeni v Proteusu, kasneje tudi v reviji GEA ipd. Te opise so skrbno pripravljali prof. dr. Jovan Hadži, prof. dr. Miroslav Zei in njuni  nasledniki. Vendar smo bili na razstavi kljub predznanju ob prvem obhodu in ogledu osupli nad množico organizmov, ki smo jih na fotografijah videli prvič, kaj šele da bi poznali njihovo pravo domače ime ali latinski naziv. Med izzivi, ki jih je avtor nevsiljivo podal skozi fotografske upodobitve, lahko navedemo vsaj dva: prvi izziv lahko spodbudi iskanje priložnosti za potop v morje z masko in dihalko ter kasneje morda tudi z akvalungo, kar pomeni raziskovanje »v živo«, drugi pa nas bržkone napoti v knjižnico po ustrezno literaturo, kot je npr. Richterjeva »Naše morje«, Tom Turkova »Pod gladino Mediterana« ali pa za vztrajne gotovo tudi Riedlova »Fauna und Flora der Adria«, da si lahko izpolnimo željo po (s)poznavanju skrivnosti tega sveta. Kakorkoli, nekateri želijo svoj pogled na svet razširiti tudi pod morsko gladino, posledično lahko aktivno sodelujejo pri gospodarnem ravnanju npr. pri sonaravnem izkoriščanju dobrin iz morja, jih trajnostno uravnavajo oz. jih lahko nadomestijo z drugimi – komunikacijsko, gospodarsko in energetsko ter klimatsko prednostnimi – z morjem povezanimi dejavnostmi. Z osveščanjem v tej smeri je bila uspešno izvedena tudi donatorska povezava z Luko Koper oz. njenim Skladom »Živeti s pristaniščem«, ki je med drugimi pokrovitelji tudi omogočila realizacijo fotografske postavitve. Če sklenemo: razstava podvodne fotografije Tihomirja Makovca je obenem tudi delna vizualizacija  ekoloških raziskav v akvatoriju Luke Koper, predvsem naselitve polipov in drugih razvojnih faz meduz na področju podvodnih stebrov oz. pilotov na katerih sloni t.im. drugi pomol, katere so v zadnjih treh letih uspešno izvajali raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo iz Pirana. Avtor je svoje izkušnje pri potapljanju in fotografiranju ob raziskovanju obrasti v luškem akvatoriju uspešno predstavil tudi na svojem predavanju ob projekciji fotografij in prosojnic dne 10. oktobra 2013 v čitalnici Mestne knjižnice, organiziranem v okviru dejavnosti Študijskega krožka »Svet na dlaneh« ki se ga je udeležilo veliko željnih spoznavanja skrivnosti podvodnih fotografskih tehnik in življenja v morju.