SLOVENSKA ILUSTRACIJA
Nepričakovano razkošje
Razstava na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu
18.–22. oktober 2023
Nepričakovano razkošje ilustracij, ki skozi univerzalno vizualno poetiko ponese zgodbe Slovenije preko njenih jezikovnih meja.
Marta Bartolj / Marjanca Jemec Božič / Jure Brglez / Suzi Bricelj / Matej de Cecco / Zvonko Čoh / Danijel Demšar / Jurij Devetak / Bojana Dimitrovski / Tina Dobrajc / Ana Razpotnik Donati / Jure Engelsberger / Milan Erič / Milanka Fabjančič / Ančka Gošnik Godec / Miha Hančič / Ciril Horjak / Maja Kastelic / Samira Kentrić / Anka Kočevar / Tanja Komadina / Ana Košir / Maša Kozjek / Gašper Krajnc / David Krančan / Tomaž Lavrič / Polona Lovšin / Izar Lunaček / Marjan Manček / Ana Maraž / Matija Medved / Trina Čuček Meršol / Ivan Mitrevski / Eva Mlinar / Manica K. Musil / Marija Nabernik / Silvan Omerzu / Andreja Peklar / Maja Poljanc / Lila Prap / Arjan Pregl / Tereza Prepadnik / Petra Preželj / Jelka Reichman / Jelka Godec Schmidt / Aleš Sedmak / Luka Seme / Tanja Semion / Zoran Smiljanić / Alenka Sottler / Alenka Spacal / Damijan Stepančič / Hana Stupica / Matej Stupica / Igor Šinkovec / Peter Škerl / Andrej Štular / Gorazd Vahen / Tinka Volarič / Žarko Vrezec / Jaka Vukotič / Huiqin Wang / Liana Saje Wang / Meta Wraber / Ana Zavadlav / Maša P. Žmitek
Od slovenske ilustracije do ilustracije
(Samira Kentrić)
Kaj je slovenska ilustracija? Je ilustracija kot univerzalni jezik sploh lahko nacionalno opredeljena? Je na prostoru, ki ga danes poseljuje pretežno slovensko govoreča skupnost in šteje okoli dva milijona prebivalcev, kaj dovolj specifičnega, da bi zaznamovalo nekaj tako širokega, kot je polje ilustracije? Ali lahko zamejimo stilske vplive, pretočnost misli, čustev in izkušenj, ki ne priznavajo družbeno vzpostavljenih meja? Ali lahko določimo, kaj je tisto, kar naj bi bilo v ilustraciji slovenskega?
Slovenija je še vedno mlada država, njena samostojnost šteje dvaintrideset let in pri definiranju pojavov, kot je ilustracija – ki najpogosteje obstaja v dialogu s pisano besedo –, je tendenca še vedno ta, da se v pojavu išče specifična, identitetna, slovenska bit.
Že prva knjiga v slovenskem jeziku, Katekizem, tiskana sredi šestnajstega stoletja v nemško govorečem prostoru, vsebuje ilustracije, ponatise nemško govorečih ilustratorjev. A uradne začetke razvoja slovenske ilustracije se umešča v kasnejši čas, po pomladi narodov leta 1848. Tedaj so slovensko govoreči umetniki z okrepljeno nacionalno zavestjo začeli objavljati v slovenskih knjigah in periodiki, čeprav so povečini še naprej risali tudi za tujejezične publikacije. Vse več lokalnih urednikov in založnikov se je zavedalo dragocenosti ilustracij, vendar so bila njihova naročila zaradi omejenih sredstev skromna. Ustvarjanje v realističnem in secesijskem slogu se je kljub temu razvilo do zavidljivih rezultatov.
Pomemben premik v slogu in v razvoju ilustracije je predstavljalo obdobje druge svetovne vojne, ko se je večina prebivalstva uspešno zoperstavila okupaciji in so se publikacije s tiskarnami vred preselile v ilegalo. Partizanske grafike so postale likovni odraz lokalne emancipacije, slog se je v zaostrenih razmerah poenostavil in postal ekspresivnejši, povečalo pa se je tudi število ilustratork.
Po zmagi v vojni se je inteligenca z zanosom posvetila ustvarjanju najkakovostnejših knjižnih del za otroke in mladino. Ustanovljena je bila založniška hiša Mladinska knjiga s poslanstvom širjenja vizualne in bralne pismenosti najmlajših. Istega leta, 1945 so ustanovili Likovno akademijo. Doma šolane ustvarjalce so motivirali s strokovnimi nagradami, slovensko govoreča stroka je aktivno sodelovala v Mednarodni zvezi za mladinsko književnost – International Board on Books for Young People (IBBY), od samega začetka pa je bila tudi del knjižnega sejema otroške in mladinske literature v Bologni. Številne nagrade v tujini so doprinesle k oblikovanju pojma Ljubljanska pravljična ilustratorska šola, ilustriranje je postalo samostojen poklic in ilustracija se je čedalje bolj širila tudi v knjige za odrasle. Samozadostnost ilustracije kot medija je okrepila tudi ustanovitev posebne sekcije za ilustracijo pri Združenju slovenskih likovnih umetnikov.
Dve leti po osamosvojitvi Slovenije, leta 1993 je bil organiziran prvi Bienale slovenske ilustracije, ki z obširno zastavljenimi razstavami in s podeljevanjem nagrad širšo javnost ozavešča o pomenu ilustracije. Kot razstavni eksponati zunaj okvirov teksta so ilustracije osvetlile širok nabor obrtnih spretnosti ustvarjalcev, razpon domišljije in tehnik v leposlovnem, revijalnem in znanstvenem tisku.
Leta 2007 se je uradno vodenemu Bienalu slovenske ilustracije pridružil – in zoperstavil – Bienale neodvisnih. Ta je s pripustitvijo alternativnih oblik ilustracije, ter vstopom v trodimenzionalnost, stenske poslikave in montaže, tako šolanih kot nešolanih avtorjev, demokratiziral strokovni prostor ilustracije in podrl meje, ki jih postavljajo tisk ali zahteve po kontinuiteti in relevantnosti objav.
V sklopu študija vizualnih komunikacij se je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje leta 2009 začel izvajati specializirani študij ilustracije. Slovenski ilustratorji so vseskozi prepoznavni in nagrajeni, njihova dela pa ponatisnjena v vseh pomembnejših mednarodnih okoljih. Razstave ilustracij in prostori, ki tovrstne razstave podpirajo, so se namnožili in leta 2022 je začel delovati tudi Center ilustracije, specializiran za ilustracijo na področju Slovenije.
Danes lahko rečemo, da ilustracija v Sloveniji cveti. Ne zamejuje je ne pisana beseda ne nacionalni prostor in prav je, da se izognemo potrebi po njenem natančnem definiranju, da ji pustimo, da se vedno znova izumlja in si oporeka sama.
Razstava predstavlja majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža, ki ga ustvarjamo ljudje, v univerzalnem jeziku ilustracije.
Izbor avtorjev in del: strokovni svet Javne agencije za knjigo RS
Oblikovanje razstave: Sara & Sara (Sara Badovinac in Sara Škarica)
Izdelava razstavnih elementov: GC DPI
Besedila: Samira Kentrić
Urejanje kataloga: Andrej Hočevar
Prevod: Daniel Sheppard
Grafično oblikovanje: Ajda Fortuna
Izvedbeno oblikovanje: Teja Jalovec
Tisk kataloga: Tiskarna Cicero, Begunje, d.o.o.
Fotografije: Jernej Čampelj
Vsebinska zasnova, organizacija in produkcija:
Center ilustracije (zanj Maša P. Žmitek) / Divja misel (zanj Tina Popović)
Naročnik: Javna agencija za knjigo RS
»Operacijo ‘Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu – model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini’ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj«
centerilustracije.si divjamisel.org
IZPOSTAVLJENIH 10:
Zvonko Čoh
Maja Kastelic
Tomaž Lavrič
Polona Lovšin
Andreja Peklar
Lila Prap
Alenka Sottler
Damijan Stepančič
Peter Škerl
Ana Zavadlav
32 AVTORJEV IN AVTORIC, KI SO PREDSTAVLJENI NA RAZSTAVI
Marta Bartolj, Marjanca Jemec Božič, Suzi Bricelj, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Ana Maraž, Eva Mlinar, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Gorazd Vahen, Huiqin Wang, Silvan Omerzu, Jelka Godec Schmidt, Milan Erič, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček, Matija Medved, Ciril Horjak, Luka Seme, Samira Kentrić, Maša P. Žmitek, Marija Nabernik, Trina Čuček Meršol, Aleš Sedmak, Zoran Smiljanić, Ivan Mitrevski, David Krančan, Miha Hančič.
