V letošnjem letu je likovno društvo LIK iz Izole izdalo jubilejni zbornik ob 40. obletnici delovanja. Na prvih straneh lahko preberemo nekaj podatkov o zgodovini, dejavnostih in razstavah društva, posamezni člani pa so se na kratko predstavili v besedi in z izborom slik. Publikacijo so posvetili slikarki Stanki Jenko. Na njeno pobudo in pobudo Marka Skoka so se namreč leta 1975 likovni ustvarjalci iz Izole povezali v majhno obalno likovno društvo, ki še danes soustvarja kulturo Izole in je prepoznavno tudi drugod – pred leti je prejelo tudi priznanje Andragoškega centra Slovenije. Ob tem jubileju so v Mestni knjižnici tudi razstavili slike Stanke Jenko.
Stanka Jenko se je rodila 24. maja 1913 v rudarski družini v Hrastniku, kjer je končala osnovno šolo. Že v otroških letih je čutila veselje do likovne umetnosti. Šolanje je nadaljevala v šoli za likovno umetnost v Ljubljani. Ker starši niso razumeli njene želje po tovrstnem šolanju in zaradi predvojnih razmer se je vpisala v obrtno šolo v Ljubljani. Izučila se je za dela na pletilnih strojih in za izdelavo ženske konfekcije. V poznejših letih je končala še administrativno in stenografsko šolo. V času okupacije je, kljub temu, da je imela majhnega otroka, pomagala in delala v NOB. Dvanajst let je živela v Trbovljah. Dobro leto po končani vojni ji je umrl mož. Po moževi smrti se je preselila domov v Hrastnik, kjer se je ponovno poročila. Drugi mož, Anton Jenko, je bil doma iz vasi Čelje na Bistriškem. Leta 1955 se je družina preselila v Izolo. V njenem življenju so se tako zvrstili učenje, služba, poroka, vojna, moževa smrt, ponovna poroka in rojstvo treh sinov.
Kljub nenehni želji po slikanju je svojo slikarsko pot ponovno začela šele v svojem 45. letu. Leta 1964 so v Kopru ustanovili oddelek za slikarstvo in kiparstvo. Tam je pridobila osnovna znanja, ki jih je kasneje uporabila pri ustvarjanju. Slikala je preko 30 let, največ v oljni tehniki na platno. Njeni priljubljeni motivi so bili tihožitja, krajine in stare kmečke hiše, ki jih je oboževala. Slikanje ni bil le njen konjiček, bila je duševna hrana in resnična potreba, ki jo je spremljala skozi vse življenje. Zadnja leta se ji je zelo poslabšal vid. Imela je 20 samostojnih razstav, 7 krat je sodelovala na Ex temporih, 80 krat pri skupinskih razstavah. Prejela je več nagrad in priznanj. Slikarsko zbirko, ki jo je hranila doma, je poklonila Občini Ilirska Bistrica. Umrla je leta 2008.
Razstavo slik Stanke Jenko si lahko ogledate do konca decembra v času odprtosti knjižnice.
