Richard Dawkins; Razpletanje mavrice

0
244

Znanost, praznoverje in moč domišljije

 

Čudenje? Seveda. – Čudeži? Nikakor!

http://www.modrijan.si/knjigarna/knjiga.php?c=465

 

vezava: broširano

format: 16 x 23,5 cm

število strani: 280

ISBN: 978-961-241-350-7

cena: 30,90 €

 

O knjigi

Angleški romantični pesnik John Keats je menil, da je njegov rojak sir Isaac Newton s fizikalno razlago svetlobe in njeno razcepitvijo v prizmi naredil poeziji nadvse slabo uslugo, saj je mavrico oropal vseh čarov in barvni svet pahnil v neznosno nezanimivo, brezdušno znanstveno puščobo. Stoletje mlajši pesnik D. H. Lawrence je tožil nad znanostjo, češ da je ubila sonce in ga spremenila v pegasto kepo plina, njena abstraktna misel pa prebiva v odbijajočem, suhem in jalovem svetu. Še daleč v preteklosti in prihodnosti do naših dni bi lahko iskali podobno priseganje na sladki opoj fantastičnosti in upiranje trdnemu zadovoljstvu in izpolnjenosti, ki ju prinaša (znanstveno) spoznanje.

Vsemu temu se avtor Razpletanja mavrice upre in nastavi kritično ogledalo. Duhovito, argumentirano in v imenitnem stilu jemlje pod drobnogled nekatere pomembne teme moderne znanosti, od astronomije in genetike do jezika, umetne inteligence in navidezne resničnosti. Pred nami se

tako splete enkratna inventura vsega tega, kar znanost je – in tistega, kar prav gotovo ni.

Pripoved o znanosti spremlja veliko literarnih vložkov, po katerih Dawkins na sosednji tir spušča umetnost in z njo na stežaj odpira vrata domišljiji, brez katere je vsako spozna(va)nje nemogoče. Ni dobrega znanstvenika, ki ne bi bil tudi ›pesnik‹. Zapiranje v zgolj pesniško fantazijo pa nam ne razodene nobenih skrivnosti, vodi kvečjemu v ›slabo poetično znanost‹. Da bi spoznali naravo, potrebujemo veliko domišljije in neizmeren apetit

po čudenju; da bi prodrli v globine njenih mehanizmov, se moramo krepko potruditi, vendar nas na dnu vsega prizadevanja čaka tudi neprecenljiva nagrada – užitek v lepoti in mojstrski ubranosti sveta. Ta sreča je globlja od vsakršne fantastičnosti, ki obdaja skrivnostnosti ›slepega urarja‹.

 

O avtorju

Richard Dawkins (1941), britanski evolucijski biolog, se je rodil v Nairobiju in prvih nekaj let preživel v Keniji. Pozneje je v Oxfordu pri nizozemskem nobelovcu Nikolaasu Tinbergnu študiral biologijo. Je ateist, humanist in skeptik, pisec znanstvene literature, razlagalec znanosti in religije ter eden najodmevnejših in najvplivnejših anglosaških intelektualcev. Dolga leta je bil predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti na Univerzi v Oxfordu.

Že leta 1976 je prispeval koncept ›sebičnega gena‹, po analogiji z genom v biološki evoluciji pa v področje kulture med drugim vpeljal pojem

›mem‹ in idejo memetike. V nadaljnjih knjigah je poleg delovanja na področju evolucijske biologije zagovarjal ateistični pogled na evolucijo, izstopal je s kritičnimi prispevki o religiji, kreacionizmu in inteligentnem načrtu. Vrhunec njegove kritike je knjiga Bog kot zabloda, po kateri danes Dawkinsa pozna največ bralcev, tudi slovenskih.