Rose Lagercrantz: Ko sem bila nazadnje najsrečnejša

0
84

S hčerko nama je prišla v roke zanimiva knjižna noviteta Rose Lagercrantz: Ko sem bila nazadnje najsrečnejša. Za ilustracije je poskrbela Eva Eriksson, za prevod v slovenski jezik Danni Stražar. Knjigo je izdala Založba Zala.

Ponovno nas je razveselila glavna knjižna junakinja Dani, ki jo poznamo iz serije knjig o vedno srečni Dani. V slovenščini lahko preberemo tudi Moje srečno življenje in Moje srce skače od sreče.

Danes je Danin zadnji dan v prvem razredu.

Dani je vedno tako srečna, da bi o tem lahko

napisala celo knjigo!

V resnici je to že naredila, vendar knjiga žal še ni

dokončana.

Vprašanje je, ali sploh kdaj bo.

Zdaj leži v torbi skupaj z vsemi drugimi stvarmi,

ki jih bo pred počitnicami odnesla iz šole domov.

Samo fotografije svoje najbolje prijateljice na svetu,

Elle Fride, še ni pospravila v torbo. Tiste, ki se je

Preselila v Norrkoping.

Vse drugo polletje jo je Dani imela na klopi. To-

likokrat jo je že pogledala, da bi morala biti čisto

oguljena od gledanja.

Na srečo pa fotografij ni mogoče oguliti z gledanjem.

Vsakič, ko Dani opazuje sliko, se ji Ella Frida

znova nasmehne.

Tokrat se zgodi enako.

In Dani ji vrne nasmeh. Nato fotografijo odloži v

šolsko torbo.

Zdaj je zaključila to šolsko leto.

Deklica Dani, ki je uspešno zaključila prvi razred, se ponovno veseli slehernega dne. Veseli se šolske proslave, druženja z očijem, na katerega je zelo navezana, obiskov pri babici in dedku. V sebi nosi silno bolečino, saj je kot predšolska deklica izgubila mamico.

Dani je zelo vedoželjna, radovedna in ustvarjalna. Priljubljena je tudi v razredu in okolici. Nenadoma se ji svet spet postavi na glavo.  Njenega ljubega očija povozi na poti v službo avto in je v zelo kritičnem stanju.

Deklici vsi stojijo ob strani; najbolj babica in dedek, tudi sorodniki, učiteljica, sošolke, sošolci, prijateljice, prijatelji.

Ko Dani skupaj z dedkom v bolnišnici obišče očeta, ga njen klic prebudi iz nezavesti… Vsi okoli nje so globoko ganjeni.

Očka leži čisto pri miru z zaprtimi očmi, obdan z napravami, ki utripajo in piskajo.

Dolgo traja, preden si Dani upa izpustiti zdravničino roko in stopiti do postelje.

»Oči,« zašepeta.

Vendar se očka ne premakne.

»Oči ne sliši, kaj govoriš,« pojasni zdravnica.

»Oči, » znova reče Dani, tokrat glasneje.

Očka se ne odzove.

Dane zajame sapo in reče tako glasno, kot si le še upa: » ZBUDI SE, OČI! DANI JE TUKAJ!«

In takrat se zgodi! Obraz mu rahlo trzne in odpre oči.

»Dani…« zamomlja.

Potem zamomlja še nekaj: » Amore!«

Ganljiva zgodba, ki se naposled srečno zaključi. Tudi za glavno knjižno junakinjo, Dani.

Prijetno branje in razmišljanje, drage bralke, dragi bralci.

Knjigo toplo priporočam otrokom in odraslim, ki se znajo vživeti v najnežnejši svet.