Danijel je čudno živel.
Ni imel frače
in druge igrače,
ki jih imajo
mulci sulci.
Imel je šivanko
– čudežno,
z njo je zbadal
levo in desno.
Zbadal je deklice.
Zbadal je dečke
in polivinilaste vrečke.
Zbadal je tudi prtičke
in vezel ptičke.
Bil je Daniel
čudna slika,
ne majhna in ne velika.
Bil je deček
krhek kot dih,
odnesel
bi ga vsak prepih.
Saša Vegri: Alojzija
Bila je Alojzija,
rekli so ji Lojzka,
a ker je bila
stara že sto let,
kar naravnost
prababica cvet.
Imela je čudno sivo frizuro,
imela je naočnike
in eno samo kuro.
Imela je vnukov in pravnukov
kakor pečka
in pri stotih
še kar vesela bila.
Ni pela kot Bob Dylan,
zapela pa je dobro
"Gozdič je že zelen".
Pripis:
Ko je praded zaslišal to,
se mu je orosilo oko
in je rekel:
"Še je na svetu lepo."
Saša Vegri: Grega
Gregor
kar na slamici
vesla po Ljubljanici,
kmalu
bi v tem
lahkem plovilu
priplul
do Rta dobre nade.
Seveda če
– če bi ga pri tem
ne motile
razne Špele, Darje in Nade.
V glavnem
pa goji
Gregor, Gregorij
cel kup teorij
iz matematike
in zgodovine.
(Saša Vegri: Naročje kamenčkov, Društvo Bralna značka Slovenije, 2013)
Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Saše Vegri v zbirki Naročje kamenčkov so vam najbolj blizu?
Zakaj imate radi poezijo? Svoja razmišljanja nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com.
Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com.
Veliko ustvarjalnosti in izvirnih idej, drage bralke, dragi bralci.
