Podoba zdajšnje medijske krajine je daleč od Brechtove vizije. Krilatica "dobra novica je slaba novica" preplavlja množična občila. Širi tesnobo, strah, nezaupanje. Vsi lažejo, kradejo, politiki so barabe, gospodarstveniki lopovi in ekonomisti plačanci, to je le nekaj priljubljenih tem vsakdanjih pogovorov. Kot da živimo pod temnim nebom brez upanja …
Toda taka je površna slika! Vidijo jo tisti, ki izbirajo temne tone bivanja in ignorirajo svetlobo, ki preseva vse. Kajti to, kar vidimo, ni toliko odvisno od tega, kar gledamo, marveč od pogleda, od našega odnosa do pojavov. Naj ponovim eno svojih najljubših zgodb na to temo, Dva volka:
Nekega večera je dedek plemena Cherokee pripovedoval svojemu vnuku o bitki, ki poteka znotraj nas. Rekel je: "Vnuk moj, ta bitka nenehno poteka med dvema ‘volkovoma’ znotraj vseh nas. Eden je hudoben. Jezen je, nevoščljiv, ljubosumen, veliko obžaluje, pohlepen je in aroganten, samopomilujoč, zamerljiv, ima občutek manjvrednosti, laže, je lažno ponosen in velik egoist. Drugi je dober. Vesel, miren, ljubeč, upajoč, spokojen, prijazen, dobronameren, empatičen, radodaren, resnicoljuben, sočuten in zaupa." Vnuk je razmišljal o tem in vprašal dedka: "Kateri volk pa zmaga?" Ded je preprosto odgovoril: "Tisti, ki ga hraniš."
S čim se hranimo, je torej ključnega pomena! Toda hrana ni le to, kar použijemo s krožnika, hranimo se tudi s tem, kar gledamo, poslušamo, beremo, z energijami ljudi, s katerimi se družimo … Revija Viva se zaveda pomena zdrave hrane v vseh smislih. V dvajsetih letih so v okolje vpeta uredništva prepoznavala, kaj potrebujejo ljudje, in vsebino bogatila s primernim "jedilnikom": od zgodb, s katerimi je Viva začela, in skrbi za zdravje posameznikov do zdajšnje celovite podobe, ko promovira boljše življenje za vse – za ljudi, živali in rastline, za ves planet! Danes nič več kot množični medij, ki obvešča ljudi, pač pa tak, ki dejavno deluje med ljudmi in z ljudmi; z različnimi iniciativami, društvi, zadrugami, socialnimi podjetji in s številnimi ustvarjalnimi posamezniki Viva korak za korakom ustvarja sodelovalne skupnosti. Pri oblikovanju nove paradigme smo skupaj močnejši in samozavestnejši, saj slehernik občuti, da pri svojih prizadevanjih ni sam in osamljen.
Evolucijski lok, ki ga je Viva potegnila v današnji čas, so stopnice, po katerih stopamo posamezniki in družba, da bi prišli, kamor hočemo priti. In moramo, duh časa to terja od nas, če želimo zajahati val velikih sprememb, ki buči čez svet in skozi nas. Ni več čas sebičnosti in egoizma, vase in v svoj prav zagledanega pogoltnega individualizma, čas je za solidarnost, sočutje in tovariševanje – za skupnost. Ne za strah, manipuliranje in ogrožanje življenja, čas je za zaupanje, preudarnost in modrost. Za bližino.
Zato Viva zbira semena boljšega življenja. Semena za boljše življenje v samooskrbi s hrano, s socialnim podjetništvom, z inventivnostjo, domišljijo in ustvarjalnostjo. S spodbujanjem aktivnega državljanstva, ki je nujen pogoj za to, da bomo družbo spreminjali po evolucijski poti. Če ne bomo hranili dobrega volka v sebi, bo ta pot nasilna, revolucionarna. Svet poka po šivih, da bi vzklila semena dobrega in da bi človeštvo stopilo na novo staro pot: na pot človečnosti. Kadar koli smo hodili po tej poti, je bila ta pot vesela, radostna (S. Kosovel), saj je šla tja, kamor je edino vredno iti: k dobremu za človeka, za vse, kar diha in je!
Za prebujenje gre! Za to, da končno razumemo enost, prepletenost vsega z vsem. Človeška družba je soodvisna od okolja, narave, zemlje, sta poudarjala modreca – neomajen laik, revolucionar in bojevnik za človekove pravice, nedavno umrli pokončni Stéphane Hessel, ki je z drobno knjižico Dvignite se! milijone spodbudil k uporu, in verski voditelj, Dalajlama. Dva največja sta skupaj oznanila novo dobo, radikalno drugačen čas. "Treba si je prizadevati za večje uveljavljenje vrednot: za izkazovanje ljubezni, sočutja, odpuščanja," je rekel Dalajlama, ko se je zavzemal za univerzalno posvetno etiko: za spoštovanje življenja, za dostojanstvo človeka, za sočutje in mir.
Zato sejmo, zalivajmo in negujmo semena dobrega! Drug za drugega, za skupnost, ki naj velja največ! Za blaginjo vseh in vsakogar, za svoje otroke in vnuke, za prihodnost, ki lije svetlobo. Tako močno svetlobo, da prežene temo.