Razmišljanja ob oddaji Ah, ta leta – mi smo družina
»Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja,« je zapisala urednica oddaje gospa Neva Novljan.
Iz bogatega nabora sogovornikov se me je najbolj dotaknil pogovor o sestavljenih družinah. Iz osebnih razlogov, pa tudi zaradi statistik, ki nam strežejo s podatki o ločitvah, zaradi zgodb iz Centrov za socialno delo, zaradi otroških žalostnih pogledov, zaradi izbruhov jeze in agresije, ki se jih vse prevečkrat nalepi otrokom, predvsem fantom, in ne tistemu, kar te izbruhe sproža. To so stiske, nemoč, zapuščenost in občutek ne-varnosti, strah – z eno besedo.
V življenju sem se velikokrat zatekla k besedam svojega prijatelja pokojnega danskega družinskega terapevta Jesperja Juula. Tudi tokrat se bom. Njegovo knjigo Od krušnih do bonus staršev, Priložnosti in izzivi sestavljenih družin, Didakta 2019, toplo priporočam vsem, ki jih čaka sestavljanje novih družinskih skupnosti ali pa se z izzivi že soočajo. Mnogi, celo terapevti, so mnenja, da je izraz »bonus starš« izmišljotina, kajti otrok tega novega starša ni izbral, bil mu je izbran, vsiljen. Zame pa je ta opis toplejši, podporen, mnogo bolj primeren kot krušni starš (z mačeho in očimom in s celotno zgodovinsko pravljičarsko konotacijo vred). Primernejši je zato, ker daje smernice vlogi ne-roditelja, ki prevzema so-starševsko vlogo. Otroci resda imajo dva starša, a odnos, ki ga bonus starš (z)gradi (o)bogati vse. In to bogastvo se plemeniti (ali pa ne) kot se plemeniti (ali pa ne) odnos z lastnimi otroki.
Ločitev je pretres za oba partnerja, predvsem pa za otroke, ne glede na slabost stanja v partnerskem in družinskem odnosu pred samim aktom ločitve. Otroci prebolevajo ločitev roditeljev do 4 leta, četudi je ta »lepa«, sporazumna in brez vojskovanja. Ločitveno vojskovanje otroke zaznamuje za vedno. Agresivno in nasilno ločitveno vedenje trajno poškoduje otroke, saj so nemočni opazovalci tega. Dokončno se zruši občutek varnosti (neznano je bolj strašljivo od slabega znanega), ki je ena od temeljnih potreb vsakega bitja, kot uničujoč dodatek pa se na njih lomijo še kopija partnerskega sovraštva in jih postavljajo pred nemogočo izbiro. Otroci imajo namreč radi oba starša. Zato apel staršem v ločitvenem postopku: čeprav boli in so zamere, se ne vojskujte, poiščite terapevtsko pomoč, pomagajte sebi! Tako pomagate otrokom! Jesper Juul pove zelo preprosto: bolj kot so starši do ločitve destruktivni in slabše ko trenutno sodelujejo in komunicirajo, težje je otrokom !
Če ranjeni iščemo tolažbe v novem trajnejšem odnosu, obstaja velika nevarnost, da se nam bo »krog« ponovil. Ločitev ni nobena garancija, da bo nov partnerski odnos bolj funkcionalen, če nismo ozavestili vzorcev in svojega prispevka k ločitvi. Pred vstopom v nov odnos je najpomembnejše poceliti in postaviti sebe. Ni enotnega pravila kako: nekateri potrebujejo čas, terapije, drugi potovanja, odmik, tretji svobodne kratkotrajne avanture.
Tako kot ni enotnega pravila za celjenje post ločitvenih ran in vstopa v nov partnerski odnos, ni enotnega pravila, kdaj z novim partnerjem zaživeti skupaj. Zlatega pravila glede časa ni, Jesper Juul meni, da dve do tri leta. Nedvomno pa obstaja eno zlato pravilo, ne glede na čas, ki je potekel do odločitve o novi skupnosti – odzive otrok morata partnerja jemati resno! Kaj to pomeni:
- Otrok ne silite v odnos, na katerega še niso pripravljeni! Iščite skupne točke, spoštujete otrokove meje in skrbite za svoje lastne meje. Odločilno je, da otroci dobijo toliko časa kot ga potrebujejo!
- Ob prvem stiku z »bonus« otroki se ne poskušajte prilizovati in igrati določene vloge! Otroci postanejo zaupljivi šele, ko začutijo iskrenost in pristnost!
- Ne analizirajte in ne problematizirajte »bonus otroka«, ne zaslišujte ga, govorite o sebi in pokažite, kdo ste
- Zavedajte se, da dober stik ni vedno harmoničen! Bodite z bonus otrokom čimbolj odkriti in avtentični, četudi na začetku zato ne boste najbolj priljubljeni, a osebna integriteta se na koncu vedno obrestuje.
Ustvarjanje bonus družine zahteva določeno mero treznosti in racionalnosti (poleg ljubezni in poenotenih družinskih vrednot med partnerjema), zato na poti od krušnih staršev do odraslih prijateljev (bonus staršev) velja upoštevati nekaj misli in predlogov, ki jih povzemam po prej omenjeni knjigi:
- Otroci in mladostniki ne poznajo hujšega kot so krušni starši, ki razkazujejo svoje »starševske mišice« in igrajo vlogo vzgojitelja
- Če vam bonus otrok reče Izgini! to upoštevajte
- Otroci vas gledajo, kako se vedete do drugih (doma in zunaj doma!!)
- Kaj naj naredim, če se otroci moje partnerice za mizo vedejo tako, da nimam apetita jesti z njimi? Možen odgovor: Ni mi všeč, da se tako vedeš. Bi lahko meni na ljubo prenehal s tem?
- S partnerjem se izogibajte splošnemu prepiru o vzgoji otrok in previdno s primerjavami, otroci vašega partnerja niso enaki kot vaši otroci!
- V družino pridite kot odrasel prijatelj ne kot vzgojitelj. Ostanite zvesti sebi kot ste
- Povabite bonus otroka kdaj ven, sami z njim, ne tekmujete z njim »za prvo mesto« pri partnerju (to sta dve različni ljubezni)
- Če se zatika pri graditvi skupnega bivanja, poiščite pomoč in podporo terapevta (kot bonus starši imamo premalo kompetenc). Posebno če ima vaš novi partner otroka s posebnimi potrebami ali pa če njegov / njen bivši partner uničujoče deluje na vajino zvezo
- Ne prevzemajte odgovornosti za konflikt med partnerjem in njegovim otrokom, ne ponujajte partnerju rešitev
Ob koncu bi rada vami delila misli svoje mlajše hčere, ki omenja tri ključne elemente za harmonijo, ki sta jih s partnerjem izkusila pri oblikovanju svoje sestavljene družine.
- Zavestna, predana in trdna partnerska zveza, kjer si oba iskreno želita družine oziroma imata o družini in skupnem življenju kompatibilne vrednote. Zavedati pa se je treba lastne (pre)občutljivosti na komentarje drugega partnerja do naših otrok
- Razumevanje in sočutje do odraščajočih otrok, posebno najstnikov in razumevanje dinamike oblikovanja nove bratsko – sestrske skupnosti
- Skupna gradnja doma in vselitev novih članov pomeni prostorske in bivanjske spremembe za vse, ne le za vseljene in te spremembe je treba urejati z mero empatije do sebe in drugih.
Njuna sestavljena družina je bonus za vse njih in tudi zame.. Kot babica sem dobila še dva nova čudovita vnuka in še enega čudovitega zeta. S prvim zetom sva ohranila lep odnos, ki ga negujeva z občasnimi skupnimi kosili v dvoje. Ja, tudi stari starši lahko prispevamo in sodelujemo pri ustvarjanju polnovrednih bonus družin. Zame je hčerino toplo in ljubeče gnezdo vir Radosti, najin odrasel in ljubeč odnos pa največji blagoslov.
Danica Vidmar
Avtorica knjige Deklice brez gnezda,
V iskanju poti do odraslih otrok
