Če je hemofilija bolezen kraljev, potem je avtizem predznak skrivnostnih genijev, ki izstopajo po svoji posebnosti. Tako je prirojeno motnjo, ki po zadnjih podatkih prizadene 3 do 5 na 10.000 zdravih otrok, v mit povzdignil Hollywood. Leta 1988 je Dustin Hoffman v filmu Rainman ustvaril eno izmed svojih najboljših upodobitev filmskega lika na velikem platnu in tako prispeval k razpoznavnosti avtizma. Nekaj desetletij kasneje je pisatelj Mark Haddon zaslovel z romanom Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa. Avtor v romanu preigrava različne literarne žanre in ustvari napeto zgodbo o avtističnem dečku detektivu.
Kljub prizadevanju znanstvenikov, da bi avtizem bolje razumeli in razvozlali mehanizem simptomov, ki prizadenejo avtistične otroke, ostaja v zvezi z avtizmom še mnogo neznank, med ljudmi pa so že zasidrana določena prepričanja, ki niso vedno točna oziroma so kdaj tudi napačna.
Niso vsi avtisti prikriti geniji, ki jih ostali svet ne razume. Danes se strokovnjaki izogibajo izrazu avtizem in raje uporabljajo skovanko spekter avtističnih motenj, saj je razpon izraženih simptomov pri avtističnih otrocih zelo velik. Med avtistične motnje spadajo: Rettova motnja, dezintegrativna motnja v otroštvu, Aspergerjeva motnja, selektivni mutizem, motnja jezikovnega izražanja in mešana motnja jezikovnega izražanja in razumevanja, reaktivne motnje socialnega stika, zgodnja epilepsija, zgodnja shizofrenija in razvojne motnje zaradi gluhosti. Epidemiološke študije kažejo, da ima približno 60 % avtističnih otrok IQ nižji od 50, 20 % avtističnih otrok je blažje duševno manj razvitih, kar pomeni, da se njihov IQ nahaja med 50 in 70, le 20 % avtističnih otrok pa ima IQ višji od 70 %.
Avtistični otroci s hudo stopnjo prizadetosti med socialno interakcijo delujejo indiferentni, ne komunicirajo, sposobnost vživljanja v čustva drugih jim je tuja, ne uporabljajo jezika, za njih so značilne samopoškodbe in zelo izrazite reakcije na senzorne dražljaje, včasih tudi hoja po prstih, nenavadni gibi rok, ponavljajoče se skakanje, udarjanje, hkrati pa ne kažejo nobenih posebnih spretnosti. Za avtistične otroke z blažjo stopnjo prizadetosti je značilna spontana, vendar nenavadna, enosmerna, repetitivna verbalna in neverbalna komunikacija, kompleksne rutine (urniki, rituali pred spanjem, razvrščanje predmetov, gibi celega telesa), nenavadne jezikovne konstrukcije in dolgovezen literarni govor. Včasih ena izmed spretnosti, ki jih otrok obvlada, izstopa in precej presega nivo, značilen za njegovo kronološko starost.
Otroški psihiater Leo Kanner je prvič opisal avtistične motnje leta 1943. Pripisal jih je prirojeni razvojni motnji, kasneje pa so pod vplivom psihoanalize prevladale teorije, ki so za pojav avtističnih motenj pri otroku okrivile čustveno hladne in zavračajoče starše. Vendar pa je večina študij te teorije sčasoma ovrgla. Trenutno se raziskovalci osredotočajo na vpliv genetskih dejavnikov, prirojenih motenj metabolizma, infekcij pred in po porodu, preučujejo razvoj možganov avtističnih otrok in vpliv biokemičnih faktorjev (prisotnost serotonina, dopamina in drugih kemičnih snovi v možganih). Večina strokovnjakov meni, da avtizem povzroča več različnih med sabo povezanih dejavnikov. Strinjajo se tudi, da gre pri avtizmu za neozdravljivo razvojno motnjo.
V zadnjem času so precej pozornosti pritegnili zagovorniki posebne diete, ki naj bi blažila simptome pri avtističnih otrocih. Alternativni pristop k blažitvi avtističnih simptomov temelji na prehrani brez glutena, prisotnega v izdelkih iz žitaric, in kazeina, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih. Za zdaj je bilo izpeljanih premalo raziskav, da bi lahko koristne učinke omenjene diete tudi potrdili. Neka raziskava pa omenja, da so imeli avtistični otroci s tovrstnim načinom prehranjevanja bistveno zmanjšano gostoto kosti v primerjavi z zdravimi vrstniki.
Opazovanje avtističnih otrok in stik z njimi nas predvsem opozori na tiste malenkosti, ki so v vsakdanji komunikaciji nepogrešljive, čeprav se jih mnogi niti ne zavedajo prav dobro, saj so za večino ljudi samoumevne. Hkrati pa nam avtistični otroci odprejo novo okno, skozi katero lahko pokukamo v malo drugačno stvarnost, ki si je sami ne bi mogli niti zamisliti.
Viri:
http://pednevro.pedkl.si/wp-content/uploads/2008/07/avtizem.pdf (20. 11. 2009)
http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=broken-mirrors-a-theory-of-autism (20. 11. 2009)
http://www.ninds.nih.gov/disorders/autism/detail_autism.htm (20. 11. 2009)
http://www.cochrane.org/reviews/en/ab003498.html (20. 11. 2009)
http://en.wikipedia.org/wiki/Gluten-free,_casein-free_diet (20. 11. 2009)
