Na Šavrinskem gričevju v koprskem zaledju se stran od obalnega vrveža skriva vas Krkavče. S tipično istrsko arhitekturo naselje sicer očara vsakega obiskovalca, a to povečini ni glavni razlog za obisk. Največja znamenitost ne stoji v sami vasi, pač pa slabega pol kilometra jugovzhodno od krkavškega pokopališča, ob ozki cesti, ki vodi proti zaselku Škrljevac. Tam najdemo znameniti krkavški kamen, 2,5 metra visok menhir (en meter je pod zemljo), v katerega sta vklesani dve enigmatični človeški podobi s »sončnimi« glavami.
Arheologi in zgodovinarji si še danes niso na jasnem glede njegovega izvora. Z gotovostjo se da trditi samo eno: da je bil megalit prinesen od drugod, saj je iz kamnine, ki je v na tem področju ni najti. Ena od hipotez domneva, da je nastal v 1. ali 2. stoletju pr. n. št. in je keltskega izvora, druga pa, da je mlajši, staroslovanski. Ljudsko izročilo pravi, da je v starih časih, ko je bila gladina morja precej višja, služil za privezovanje ladij. Kasneje naj bi bil po pripovedovanju domačinov v rabi kot sramotilni kamen, za kaznovanje prestopnikov.
V neposredni bližini kamna, na Gradišču, so arheologi našli ostanke rimske vile, ki je verjetno osnova za lokalno legendo o gradu, ki je stal na tem mestu. Zgodba pripoveduje o »kosmatem« graščaku, ki je tod zakopal zaklad. To izročilo morda izvira iz obdobja slovanskega naseljevanja, ko je bila rimska vila v ruševinah in je za prišleke predstavljala neznan, skrivnosten svet.
V Krkavčah si lahko ogledamo tudi cerkev svetega nadangela Mihaela, ki stoji na naravni kamniti ploščadi sredi vasi. Današnji baročni videz je dobila med leti 1738 in 1749. Zvonik, ki meri več kot 26 metrov, je bil zgrajen leta 1741 na mestu nekdanjega obrambnega stolpa. Notranjost krasijo številne zanimive slikarije iz 17., 18., in 19. stoletja. Svojevrsten pečat je tod pustilo tudi glagoljaštvo, saj so župniki do leta 1866 maševali v starocerkveni slovanščini. V župnišču še danes hranijo glagolske listine iz 17. stoletja.
Krkavče so sicer že same po sebi pravi muzej na prostem, kjer lahko obiskovalec občuduje stare istrske hiše, grajene na tradicionalen način, iz neobdelanega kamna. Za najlepše primerke veljajo kompleks »Na vratih« pod cerkvijo, dvonadstropna Kuzminova hiša in hiša »Pod voutom«. Vas odlikujeta tudi mir in spokojnost, kar je v velikem nasprotju z gnečami turistov, ki poleti preplavijo obalne kraje. Tukaj, le nekaj kilometrov od morja, lahko uživamo v Istri, kakršna je bila nekoč.
