Ključna značilnost sodobne družbe in tudi velik vir obremenjevanja okolja je energija. Slovenija je glede na druge članice Evropske unije energetsko zelo potratna, zaradi omejenih in skromnih zalog neobnovljivih virov energije, zlasti fosilnih goriv, pa jo zaznamuje tudi uvozna surovinska in energetska intenzivnost (povzeto po raziskavi Vrednotenje vloge naravnih virov (okoljskega kapitala) Slovenije v Strategiji razvoja Slovenije z vidika konkurenčnosti in kakovosti življenja iz leta 2004). Energetski razvoj bo v prihodnje moral temeljiti v prvi vrsti predvsem na stabilizaciji porabe energije ter na povečanju količine in deleža raznovrstnih obnovljivih domačih virov energije.
Po novem: 20, 20, 20
Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo sprejela dokument Energija za prihodnost – Bela knjiga za strategijo in akcijski plan, katerega cilj je bil podvojitev deleža obnovljivih virov energije (OVE) v primarni energetski bilanci do leta 2010. Tega deleža Slovenija ni dosegla in tako je na tem področju ena izmed najmanj uspešnih držav članic EU. Da bi še bolj vzpodbudili obnovljive vire energije in Evropo usmerili v nizkoogljično, energetsko učinkovito gospodarstvo, je EU v letu 2009 sprejela novo direktivo o OVE, ki temelji na t. i. Zeleni knjigi iz leta 2006 in je pravno zavezujoča. Konkretni in pravno zavezujoči cilji za vsako državo članico določajo 20-odstotni delež OVE v skupni porabi energije skupnosti do leta 2020, obvezni najmanj 10-odstotni cilj, ki ga morajo doseči vse države članice pri deležu biogoriv v porabi bencina in dizelskega goriva v prometu do leta 2020, 20 odstotkov manj emisij toplogrednih plinov, 20 odstotkov manj porabe energije. Kaj to pomeni za Slovenijo? Da bomo dosegli ta skupen cilj, mora Slovenija do leta 2020 doseči 25-odstotni delež OVE, kar pomeni, da nas do cilja loči še 9 odstotkov (po Eurostatu je trenuten delež okrog 16 %). Ravno tako je Slovenija podpisnica Kyotskega protokola, ki predvideva znižanje emisij CO za najmanj 5 % glede na leto 1990 do obdobja 2010-2012. Kot kaže, tudi tega cilja ne bomo dosegli. Slovenija je namreč dovoljeno količino emisij toplogrednih plinov v letu 2008 presegla za 1,0 milijona ton CO2 ekv.
Del trajnostnega razvoja Slovenije je tako prehod od neobnovljivih virov k obnovljivim virom energije.
Ne glejmo samo na danes in na nas
Poročilo Združenih narodov Naša skupna prihodnost (1987) temelji na slikah prihodnosti družbe. Trajnostni razvoj je v njem opredeljen kot razvoj, kjer se zadovoljujejo potrebe sedanjosti brez ogrožanja zmožnosti prihodnjih generacij po zadovoljevanju njihovih potreb. Dosedanji prevladujoči razvojni model temelji na povečevanju materialne blaginje, kar zaostruje regionalne in socialne razlike ter odločilno vpliva na izčrpavanje planetarnega sistema, podnebne spremembe in prekomerne okoljske pritiske. Vedno bolj v ospredju je zato trajnostno sonaravni napredek (razvoj), ki bo pripomogel, da bo postal cilj svetovne ekonomije namesto rasti kakovostni razvoj (rast), napredek.
Trajnostno sonaravni razvojni model je zasnovan na organizaciji materialnega življenja človeštva v okviru okoljskih (planetarnih, regionalnih in lokalnih) omejitev. Človeštvo se lahko trajnostno, sonaravno razvija – zagotavlja zadovoljitev potreb sedanjosti brez ogrožanja sposobnosti bodočim generacijam zadovoljevanja njihovih lastnih potreb. Obstajajo torej fizične omejitve gospodarskega razvoja. Raba okoljskih virov in obremenjevanja okolja, proizvodnja in potrošnja morajo biti v okviru zmogljivosti okoljskih virov in samočistilnih sposobnosti okolja.
Trajnostnost in sonaravnost
Trajnostnost je torej načelo oz. kriterij presoje in sonaravnost praktično udejanjanje tega načela v družbi. O trajnostnosti govorimo, kadar sistem, proces lahko traja neskončno, ne da bi izčrpal material ali energetske vire. Ljudje, ki živijo predvsem za sedaj in tukaj, pozabljajo na pojem trajnostnosti in na bodoče generacije. Z besedo sonaravnost podčrtujemo način (usmeritev, smernica) za ohranjanje naravnega kapitala, naravi in okolju trajno prilagojeno delovanje družbe, trajnostnost pa označuje časovno razsežnost (medgeneracijska razsežnost). Pojem trajnostnost je torej širši in večpomenski kot pojem sonaravnost.
Saj veste, najprej je treba počistiti pred …
Pojem trajnostne družbe postal sicer na besedni ravni splošno sprejet, vendar veliko manj uresničevan. Ljudje se enostavno ne zavedajo, da h globalnim okoljskim problemov vplivajo prav vsi (sicer ne vsi v enaki meri) in da je zato treba najprej počistiti pred svojim pragom. Zemljo zastrupljamo s pesticidi, imamo veliko divjih odlagališč odpadkov, onesnažujemo zrak z izpušnimi plini, po nepotrebnem porabljamo veliko električne energije idr. Zato je, gospod bivši minister za okolje in prostor Karel Erjavec, karikirano povedano, včasih res treba pogledati v vsako kanto za smeti.
