SMG; Razcufane zgodbe
Po zgodbah Petra Svetine
Uprizoritvena različica besedila je nastala v sodelovanju z ustvarjalci predstave.
Režija: Maruša Kink
Igrajo in pripovedujejo: Lina Akif k. g., Daša Doberšek, Blaž Šef, Stane Tomazin, Pantaloons (Luka Belič k. g., Aljaž Markežič k. g., David, Nik Lipovac k. g.)
Dramaturgija: Špela Frlic, Glasba: Pantaloons, Scenografija in kostumografija: Vasilija Fišer
Zgodbe tacajo okrog, dokler se ne usedejo v srce. Tja pridejo, ko smo otroci, in ostanejo,
ko nam posivijo lasje. Zgodbe tavajo okrog, dokler jih kdo ne najde, ker ne gre samo
mimo. In jih pove ta pravim ušesom. Takim, ki ne slišijo samo glasu, ampak tudi tišino.
(Peter Svetina)
Razcufane zgodbe, predstava, ki nas je navdušila premierno že 26. marca 2022, je ponovno na sporedu v Slovenskem mladinskem gledališču.
Ko v dvorani zaslišimo glasbo, se gledalci zavemo, da bomo gledali razposajeno predstavo, v kateri bomo spoznali pisano karavano, ki prihaja v mesto. Ne vemo, od kod prihaja in kam gre. Vemo pa, da prav tako skrbno kot druge karavane tovorijo najdragocenejše blago – žafran, sol, čaj ali čokolado –, naša tokratna karavana išče in tovori zgodbe. In na svoji poti najde take za vse priložnosti in potrebe: zgodbo za dober začetek, zgodbo, ki te pogreje, zgodbo, ki te potolaži, razburljivo zgodbo, zgodbo, ki izpolnjuje želje, strašljivo zgodbo, zgodbo, ki išče in na koncu najde srečen in pravičen konec. Nekaj je pri tej karavani čudno: zdi se, da ima zgodb na pretek, pa je kovček z zgodbami vseeno dovolj lahek, da ga nosi Svit Nosač, ki je med vsemi v karavani najšibkejši. In čeprav popotniki zgodbe tako darežljivo delijo drug z drugim in z nami, jih v njihovem kovčku nikoli ne zmanjka. Kako je to mogoče? Morda je tako zato, ker so zgodbe najskrivnostnejši tovor, ki ga vsi nosimo s sabo. In več kot pripovedujemo, več jih je. Brez njih bi pogosto ostali brez besed. In brez njih bi bil naš svet manj cel. Ali z besedami avtorja večine zgodb, ki jih pripovedujemo v predstavi, Petra Svetine: »Če sveta nihče ne pripoveduje, se ta razleti na sestavne dele. S pripovedovanjem se vzpostavlja nazaj.«
V predstavi za otroke Razcufane zgodbe se prepletata gledališče in pripovedovanje. Igralci- pripovedovalci – ves čas lovijo ravnotežje med tem, kar uprizarjajo, in tem, kar po pripovedovalsko ubesedujejo, da si lahko gledalci v mislih to predstavljajo sami. Živahno
dogajanje, ki vabi občinstvo h glasnemu sodelovanju, se v dvorani izmenjuje z vzpostavljanjem pozorne tišine, ki je nujna za to, da lahko zgodbe zares slišimo. Ne moremo si vendar ves čas samo pripovedovati – vmes je treba tudi veliko doživeti, potovati, spati … In ni vsak trenutek primeren za vsako zgodbo – ena od ključnih veščin pripovedovalca je tudi izostren občutek za to, katera zgodba je prava in ob kateri priložnosti jo je prav povedati.
Hkrati predstava otrokom ponudi pregled temeljnih žanrov zgodb, kot nastajajo in živijo med
ljudmi – od domišljijskih do resničnih, od pustolovskih do hudomušnih, od liričnih do malo strašljivih. Od takih, ki se naslanjajo na strukturo ljudske pravljice, do takih, ki so se porodile iz vsakdanjega dogodka, zabavne misli ali zveneče besede. Štirje pripovedovalci – vsak s svojim značilnim pristopom k pripovedovanju – in trije živahni glasbeniki vsepovsod stikajo za zgodbami in v pripovedi vpletajo zvoke, slike, predmete, občinstvo; da se znajde v zgodbi, je njim in nam vendar na voljo ves svet. In ko se kovček zgodb odpre, si lahko kvečjemu zaželimo, da ga ne bi nikoli več zaprli.
Pred gledalci se razprostrejo pravljice: O stolu, ki je postal prestol, Vran želja, Pravljica o treh ventilatorjih in Posodi mi brke.
Uprizoritev je povabilo otrokom in odraslim, da bi se pridružili karavani zgodb in jih pripovedovali naprej, tudi ko bo po koncu predstave spet zapustila mesto. Poleg svojega zgodbenega tovora – pravljice Petra Svetine – nas karavana vabi, da si iz čistega veselja do pripovedovanja izmislimo še kakšno svojo zgodbo.
Celotna uprizoritev deluje kot samosvoja zgodba o čarobnosti sveta, stkanega iz zgodb, in naši zmožnosti, da z njimi spoznavamo, doživljamo in oblikujemo svet.
Predstava je bila pospremljena z velikim navdušenjem mladih in malo manj mladih gledalcev.
Ogledala sem si jo tudi: Maja Drolec
