Za stekleno čistino
je predel popolnega sveta.
Vrhovi snežne beline
se stikajo v umetno ustvarjeni zemlji.
Možički in njihove male roke,
kakor drobne dojenčkove dlani
namenjene za poljub.
Nikoli se ne postarajo, ne zbledijo-
-ta izložba bo tebi večna.
Spomin ujet v zaključeni obliki
kot izpolnitev vseh želja.
In, če ti poklonim
to darilo,
ta skupek nasmejanih figur ?
Bo res vredno,
da morda
le uzrem
kanček upanja ?
Sijaj idealnih podob
se vendarle ne blešči.
V zgodbah.
Niso naklonjene meni,
a res mislim,
da s tem darilom
spremenim trenutek.
V podarjenem svetu
so še snežinke neminljive.
Nasmehi so večno potegnjeni
kotički ust navzgor,
le iz oči ujetih figur
In kanček upanja,
ne ti
ne jaz,
midva
nisva resnična.
