SODSTVO S TEČAJA

0
336

Gospodarska in trgovinska prizadevanja so v svetu vezana na blago, storitve in intelektualno lastnino. Kjer se, zaradi pretekle izkušnje iz neugodnih učinkov monopolov (grško: monos (edino) + polein (prodaja)), monopole odpravlja z liberalizacijo (latinsko: libertas (svoboda)).[1]

 

Monopole se lahko sproži umetno s specifičnimi zakonskimi pooblastili, ki takoj omogočijo dominanco akterja zaradi zakona samega, in ne zaradi učinkovitega tržnega prizadevanja. V trgovini s storitvami je primer odvetništvo, ki je hkrati »izvenpravosodna« gospodarska dejavnost in hkrati del pravosodja – to dvojnost se je sprožilo z 2. členom Zakona o odvetništvu.[2] S tem zakonskim določilom se je oslabilo 137. člen Ustave Republike Slovenije,[3] po katerem je odvetništvo zatesnjeno v pravosodju – kar je nato okvarilo 3. člen Ustave,[4] po katerem je oblast deljena na zakonodajno, izvršilno in sodno. Osamosvojitvena Ustava je namreč odvetništvo zataknila v mehanizem sodne veje oblasti, ki deluje v smislu tehtnice: tožilstvo-sodstvo-odvetništvo. V mehanizmu sodstva je položaj odvetništva v tem, da zastopa in varuje stranko pred sodiščem. Prav obramba strank ga sili v kritično odzivanje zoper napake delovanja sodstva, kar s tem sili mehanizem sodne oblasti v pravilno delovanje. Zaradi navedenega zakona pa se je odvetništvo razlilo iz veje pravosodne oblasti, kar odvetništvu na trgu »izvenpravosodnih« storitev omogoča monopol. To ga vodi v vse večje zavzemanje za zaslužke iz »izvenpravosodnih« storitev. Posledično pa usiha ustavna funkcija odvetništva kot obrambe mehanizma sodne oblasti.

 

Mehanizem sodstva ne deluje učinkovito. Ko se ovémo, gospodarski razkroj države oziroma s-tečaj, [tudi tu][5] spremlja masovna opustitev obsodstva več desetletij kriminala določene elite. Vprašanje je učinkovitost, poštenost in neodvisnost sodstva. Ki ni vstopilo v Slovenijo kot »učinkovito, pošteno in neodvisno« ter je nadaljevalo z delom. Ki se ni opravičilo za svoja pretekla dejanja. Prejšnja oblast je bila namreč »pripravljena uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic.«[6] Kar je pretekla izkušnja iz neugodnih učinkov monopola oblasti.

 

Žiga Stupica

(https://www.facebook.com/Dajatve)


[1] Glede trgovine s storitvami gre na primer za: »željo, da se doseže vse večja liberalizacija trgovine s storitvami«, ter da »vsaka članica zagotovi, da monopolni ponudnik storitev na njenem ozemlju pri ponudbi monopolne storitve na trgu ne deluje na način, ki ni v skladu z obvezami te članice po II. členu in specifičnimi obvezami.« – besedilo v navednicah je prevod iz angleškega izvirnika 2. uvodne izjave in 1. odstavka VIII. člena (Monopolies and Exclusive Service Suppliers) – Annex 1B: General Agreement on Trade in Services and Annexes, Marrakesh Agreement establishing the World Trade Organization (Concluded at Marrakesh on 15 April 1994, No I-31874. United Nations, Treaty Series, Vol. 1867, 1995).

[2] 1. in 2. odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list Republike Slovenije, številka 18/1993 in naslednji) se glasita: »Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih.« in »Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.«

[3] 1. odstavek 137. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, številka 33I/1991 in naslednji) se glasi: »Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon.«

[4] 2. odstavek 3. člena Ustave se glasi: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« V 1. odstavku 23. člena (pravica do sodnega varstva) pa je navedeno: »Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.«

[6] Besedilo v navednicah povedi po: 16. točka, razdelka B.-II. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-248/96 z dne 30. 9. 1998; tudi v 17. točki, razdelka B.-II. obrazložitve ustavne odločbe številka U-I-109/10 z dne 26. 9. 2011.