nekega dne bomo vsa naša življenja
vdihnili
na otoku zraslem iz step naših ustnic
iztočili bomo med iz satja
svobodnih peres, brez panjev
odpeli bomo korenine naših stopinj
s srajce tal
vpletali zelene torze
vetrnice sončnic bomo
in se dotikali plemenitosti sinjih višin
zaspali bomo na obali
prežeti cvetnolističasto-rumeno-zeleni
pokrivale nas bodo mehke beline
krinolin valov
nekega dne bomo vsa naša življenja
odživeli na otoku zraslem
iz dušnih pogledov sončnic.
Jelena Stojković Mirić, prevod Marko Skok – Mezopotamsky
