Starodavna osamljenost ruševin
in moje bose noge na razbeljenih
kamnih otoka Zažirajo se v kožo
stopal kot kozorogovi kremplji
v skalovje naših višav A vendar je
drugače Slišim piščali ki jih ni videti
Zvoki se spuščajo nizdol po meni
pod obleko me obliznejo in
zagomazdijo do prstov nog
Pobočje tukaj ne more obroditi jabolk
Oklenem se osiromašenega drevesa
veter zašumi in kliče ladjo z obale
Sedem na ostanek vodnjaka
in prisluhnem njegovim pripovedim
