Halo?
Jera, Sara tu.
O, zdraaaavoooo, zapoje.
Čuj, potrebovala bi te, pove v telefon.
Če ti lahko pomagam, ti seveda bom, odvrne in pomisli, kak fajn, da je poklicala prav zdaj, ko bi tudi ona potrebovala uslugo.
Veš, s sodišča bi rabila nekaj…
Ja, povej, povej, bom že uredila. Saj sem tam v službi. Pomagala ti bom.
Jera malo pomisli. Zdaj, ob koncu leta je veliko zahtevkov. Na določene izpiske je potrebno čakati oziroma jih predhodno naročiti. Toda potrudila se bo, kajti usluga uslugo nagrajuje.
A bi šlo, Jera?
Veš, da bom naredila, kar je v mojih močeh.
Fajn. Kdaj lahko pridem po papir? Veš, se mudi.
Jera predlaga:
Kaj ko bi dve muhi na en mah, ha? Za vikend pridete k meni. Malo poklepetamo. Dam ti izpisek. Tvojega moža pa bi prosila, da zamenja tesnilo pri tušu.
Sare ni slišati.
Jera ponovi:
A misliš, da bi mi lahko tvoj mož popravil tuš?
Sara stušira Jero z besednim rafalom:
Ti štorklja, ti, zdaj bi naj moj ded skrbel še za tvoj tuš?! Kaj me briga tvoja stuširana koža! Naj za tvojo čistočo poskrbi kakšen drug dedec, ne pa moj! To je pa več kot preveč! Za en list papirja bi ti naj vrnila z uslugo mojega dedca! Si čisto zmešana, ali kaj ti je? Najbrž si res, sicer bi zdaj že končno imela koga v bajti, ki bi ti popravil tuš.
Pumf. Tok-tok-tok…
Tesnilo za tuš je zamenjala servisna služba. Plačala je, a se ni šla kmalu stuširat. Voda je imela priokus nekih besed.
Čez tri tedne je v pisarno vstopila Sara. Dvignila je dokument pri bližnjem okencu. Bila je pač na vrsti.
