SOVRETOVA NAGRADA JAROSLAVU SKRUŠNYju za prevod STENDHALOVEGA ROMANA ŽIVLJENJE HENRYJA BRULARDA (Beletrina, 2010)
16.6. je Društvo slovenski književnih prevajalcev podelilo Sovretovo nagrado za največje dosežke na področju prevodne književnosti na Slovenskem. Prejela sta jo Nada Grošelj in Jaroslav Skrušný,slednji za prevod Stendhalovega romana, Življenje Henryja Brularda, ki je izšel v knjižni zbirki Beletrina Študentske založbe.
Komisija, ki so jo sestavljali Branko Madžarevič, Jana Unuk, Barbara Šega Čeh, dr. Andrej E. Skubic in dr. Marko Marinčič, je v utemeljitvi zapisala, da bi od slovenske izdaje romana Življenje Henryja Brularda, izzivalno moderne in kompleksne Stendhalove avtobiografije, ostale samo črke, če ne bi k besedilu francoskega izvirnika pristopil tako občutljiv prevajalec, kakršen je Jaroslav Skrušný.
Jaroslavu Skrušnyju za nagrado iskreno čestitamo!
Stendhal: Življenje Henryja Brularda
Beletrina / roman
Prevod: Jaroslav Skrušny
Ideja za besedilo romana Življenje Henryja Brularda se je po pisateljevih lastnih besedah na začetku knjige v njem porodila oktobra 1832, na sprehodu po rimskem griču Gianiculu, ko se je vpraševal, kdo pravzaprav je, katere silnice, dogodki in ideje so mu krojile življenjsko pot, kaj ga je oblikovalo v osebnost, kakršno je spoznaval v svojih zrelih in ustvarjalno najbogatejših letih. Da bi resnici o samem sebi odkrito in neprizanesljivo prišel do dna, se je lotil pisanja literarizirane avtobiografije, ki sega od najrosnejših otroških let v družinskem krogu dedka Gagnona v Grenoblu do prvega vojaškega pohoda z Napoleonovo armado čez zasneženi prehod Sv. Bernarda v Italijo, pozimi leta 1800. Stendhal pripoveduje v prvi osebi, zgodovinska dejstva, dogodke in osebe beleži z naravnost znanstveniško akribijo, kolikor mu jo je pač dopuščal nezanesljivi človeški spomin, kljub temu pa je prvoosebnemu pripovedovalcu nadel izmišljeno, literarno ime: Henry Brulard.
Rokopis Življenje Henryja Brularda, ki ga od leta 1861 hrani grenobelska mestna knjižnica, je v knjižni obliki prvič izšel leta 1890 in kasneje na Francoskem doživel še več dopolnjenih in znanstveno kritičnih izdaj. Pričujoča slovenska izdaja se opira na zadnjo redakcijo Béatrice Didierove, profesorice na univerzi Pariz VIII, ki jo je leta 1973 pripravila za založbo Gallimard.
Obseg: 541 strani
Cena knjige: 39 eur
