Vsak otrok je posebnost zase. Starši že ob rojstvu novorojenčka ugotavljajo, da je vzorec otrokovega spanja zelo drugačen od njihovega. Novorojenčki spijo dvakrat toliko kot odrasli, vendar razdelijo spanec na več krajših delov. Prav v prvih tednih po otrokovem rojstvu se mu starši morajo prilagoditi.
Poznamo dva zelo različna tipa spanja. Prvo je spanje s sanjami, drugo pa globoko spanje.
Seveda je nemogoče vedeti, kdaj otrok sanja, toda gotovo mora vsakih 24 ur predelati silno veliko količino informacij. Novorojenček vstopi v REM-fazo takoj, ko zaspi, kar je drugače od starejših otrok, ki najprej padejo v globok spanec brez sanj. Poleg hitrega gibanja očesnih zrkel med REM-spanjem lahko opazimo tudi občasno trzanje telesa in nekoliko neredno dihanje. Ko preneha sanjati in se potopi v globok spanec, postane njegovo telo negibno, mišice se sprostijo, obraz pa dobi spokojen izraz.
Če je otrok umirjen in srečen, je prav takšno tudi njegovo spanje. Zato pa so spet odgovorni odrasli, da znajo poskrbeti zanj.
Viri: Desmond Morris, Tehniška založba Slovenije
