Spoštovani,
V okviru 30. grafičnega bienala se 3. oktobra odpira razstava Odtisi +386 v Calcografíi Nacional, Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, v Madridu.
Gre za predstavitev slovenskih sodobnih umetnikov v priznani španski akademiji, s katero Mednarodni grafični likovni center sodeluje že več let.
Razstava bo na ogled od 3. oktobra do 17. novembra 2013.
Jubilejni 30. grafični bienale predstavlja slovenske umetnike tudi zunaj nacionalnih meja. Razstava, ki jo je kustosinja Breda Škrjanec zasnovala za Calcografío Nacional iz Madrida, temelji na konceptualnem okviru razširjenega pojmovanja grafičnega medija, kar omogoča pregled zelo raznolike umetniške produkcije srednje generacije sodobnih slovenskih umetnikov, Vesne Drnovšek, Svetlane Jakimovske Rodič, Tanje Lažetić, Marije Mojce Pungerčar, Saša Sedlačka, Tomaža Tomažina, ter dveh umetniških skupin, Pri zlatem stegnu (Katje Skušek, Nataše Skušek, Mladena Stropnika) in Stripburger. Umetniška dela povezujejo svežina in neobremenjenost v izboru medija ter aktualna vpetost v univerzalna, individualna in družbena stanja ter dileme, ki se dotikajo tako identitete in intime umetnika na eni strani kot ekologije, družbene neenakosti in diktature medijev na drugi. Razstava zato zlahka vzpostavlja dialog s slehernim radovednim gledalcem.
Razstava Odtisi +386 je produkt večletnega sodelovanja med Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, organizacijo Hablar en Arte in Calcografío Nacional, Real Academia de Bellas Artes de San Fernando iz Madrida. Sodobni slovenski umetniki, večinoma srednje generacije, z reprezentativnimi deli predstavljajo najnovejšo slovensko produkcijo na področju grafike, tiska, umetniških publikacij ter trdno zagovarjajo svoje umetniške pozicije in raziskovanje v grafičnem mediju. Potreba po redefiniranju grafične umetnosti in drugih reproduktibilnih umetnosti ohranja živo razpravo o novih procesih za generiranje podob, ki sobivajo s tradicionalnimi in širijo meje pojmovanja grafične umetnosti. Čeprav je moč tradicije včasih še vidna pri raziskovanju formalnih likovnih značilnosti, gre pri vsebini večinoma za komentar osebnih izkušenj, z likovnim jezikom prevedenih v univerzalne podobe. Principi ustvarjanja so torej podobni, vsebine pa so izrazito različne, saj jih kreirajo individualne avtorske poetike.
S tem izborom prihaja na plan še ena zanimiva slovenska realnost, in sicer prisotnost ženskih ustvarjalk, ki od devetdesetih let prihajajo na grafično sceno. Na razstavi Odtisi +386 se jih samostojno predstavlja pet, sicer pa opisani izbor del ni eksemplaričen primer stanja, je samo eden od možnih izborov, ki dokazuje, da je grafična umetnost v Sloveniji še vedno »v poziciji, ko ne potrebuje interpretacije, dekodiranja, oboževanja in demistifikacije, potrebuje le prostor, v katerem bo lahko jasno pogledala in predstavila svoje želje«, meni Božidar Zrinski.
Slovenija ima v umetniški grafiki močno tradicijo. Poleg študija grafike, ki ga je po drugi svetovni vojni ena izmed prvih šol v Evropi uvedla ljubljanska Akademija za likovno umetnost, je temeljni kamen te tradicije grafični bienale v Ljubljani, ki je danes najstarejša tovrstna prireditev na svetu, saj letos doživlja svojo trideseto ponovitev.
Trideseti grafični bienale sestavljajo osrednja bienalska razstava Prekinitev, spremljevalna razstava o kompleksni zgodovini enega od najstarejših bienalov na svetu Grafični bienale, z vami od leta 1955, tradicionalni razstavi nagrajencev prejšnjega bienala, Regine José Galindo in Miklósa Erdélyja, šest spremljevalnih razstav, projekt štirih evropskih bienalov in vrsta izobraževalnih in javnih programov za mlade, družine in ljubitelje umetnosti ter bienalska vodstva.
Katalog
Razstavo spremlja dvojezični katalog (špansko/angleško) z barvnimi reprodukcijami in besedili mag. Brede Škrjanec, Juana Bordesa in Nevenke Šivavec. Za več informacij in naročilo se obrnite na Petro Ključar prek elektronskega naslova: petra.ključar@mglc-lj.si.
O umetnikih:
Vesna Drnovšek
Zvezdna vrata, 2011
gravura, slepi tisk
Meja, 2011
gravura v lesonit, slepi tisk
Noč, 2011
gravura v lesonit, visoki tisk
Tisti drugi svet, 2011
gravura v lesonit
Senca, 2011
monotipija
Sonce, 2011
monotipija
Zaupajte rožnati, pozabite na madeže, 2011
monotipija
Prehod III, 2011
mešana tehnika
Čudenje, 2011
gravura v lesonit, visoki tisk
Vesno Drnovšek navdušuje že sama materialnost matrice, zato se nagiba h kombiniranju tehnik in procesov, ki jih omogoča globoki tisk. Zanima jo procesna narava grafike, kolaž, asemblaž, izbira barv, ki jih uporablja, imajo bolj slikarski kot grafični značaj. Grafika ji daje možnost eksperimentiranja do konca fizičnih lastnosti matrice. Pri tem ne gre za prave ali napačne rešitve, saj je napaka lahko izhodišče za preverjanje in različico rešitve likovnega problema.
Svetlana Jakimovska Rodič
Zavese zgodovine, 2011-2013
mešane tehnike, instalacija
Ukvarja se z najstarejšo slovensko zgodovino in idejo soočanja zgodovine s sedanjostjo. Sporočila na njenih delih so nedvoumna: človeštvu še ni uspelo odpraviti vojnega nasilja, še vedno imamo obredja in običaje, bojimo se smrti in veselimo življenja. Njeno delo lahko razumemo kot kritiko družbe in hkrati kot hvalnico življenju. Zavese zgodovine Svetlane Jakimovske Rodič so nekakšen work in progress z mnogo možnostmi predstavitve.
Marija Mojca Pungerčar
Tablice smrtnosti, 20092013
ročno izdelana čokolada
S svojim multiplom Tablice smrtnosti v obliki čokolade, v katero so vtisnjeni podatki statistično pričakovanega trajanja življenja za ženske in moške, umetnica opozarja na uporabo takšnih statistik za načrtovanje življenja sodobnega potrošnika (najbolj neposredno pri zavarovalniških produktih). Uporaba oblike čokolade kot potrošniškega predmeta poželenja podkrepi kritičnost umetnice do sodobnih načinov manipuliranja s človekom.
Sašo Sedlaček
Grelniki globus & Svet zemljevidov po Buckminsterju Fullerju, 2010
instalacija
Umetnik na njemu lasten, prijazen, družbeno angažiran način opozarja na globalno vprašanje onesnaževanja in segrevanja planeta. Globus, v katerem so grelci, ki skozi luknje pihajo vroč zrak, je naluknjan na delih, kjer se naš planet najbolj onesnažuje in segreva. Sedlaček je Grelniku globus dodal še kopije Dymaxion Map, zemljevida ki ga je izdelal Buckminster Fuller leta 1946. Zemljevid se da sestaviti v formo, ki nima pravega zgoraj in spodaj in se lahko sestavlja na več načinov ter po Bukminsterju bolj pravično popači teritorije sveta.
Tanja Lažetić
Skoraj kot Olympia, 2001/2011
inkjet tisk
Umetnica se zadnja leta posveča predvsem knjigi umetnika. Pri delu uporablja citiranje in apropriacijo, temo ženske umetnice in njene vloge v družbi. Skoraj kot Olympia je naslov njene velike, sešite digitalne podobe, ki je nastajala od fotografije leta 2001 do inkjet izvedbe leta 2011 in formalno gledano preizkuša učinke združevanja različnih medijev. Naslov aludira na Monetovo Olympio, podobo, ki je leta 1865 šokirala in vznemirila pariško javnost ne toliko zaradi golote, ampak zaradi provokativnega pogleda in detajlov, ki nakazujejo na poklic prostitutke. Dejstvo, da je bila Monetov model ambiciozna mlada umetnica in ne prostitutka, kakor so jo označevali, je za Lažetićevo kreativen identifikacijski trenutek.
Petra Varl
Knjiga Serigrafij, 2011
Njene teme so lahkotne in igrive, govorijo o vsakdanjih trenutkih, ki spletajo naša življenja. Čepravje njena govorica osebna, je hkrati univerzalna, saj se v njenih podobah lahko najde vsakdo. Kniga Serigrafij je nastala leta 2010 v grafičnem ateljeju MGLC kot kompilacija in priredba dveh umetničinih razstav risb in prometnih znakov. Knjigo napolnjujejo figure, ki so glavne nosilke umetničine naracije, risbe v tehniki sitotiska z redkimi barvnimi poudarki pa so njen glavni način likovnega izražanja.
Tomaž Tomažin
Poskus levitacije, 2010
fotografija, svetlobna kaseta
Kino karta, 2007
fotografija, svetlobna kaseta
V hvalo klobuku/In Praise of a Hat, 2010
fotografija, svetlobna kaseta
V svojem delu umetnik zavestno spaja možnosti, odlike in značilnosti reproduktibilnosti v nove pripovedne celote. Z metodo ponavljanja intenzivira zgodbe, ki jih pripoveduje in v katerih je vedno, kot njihov objekt, prisoten on sam. Njegova umetniška praksa temelji na samoprikazovanju in, kot zapiše, na »želji po identifikaciji z gledalcem«.
Pri Zlatem stegnu (Nataša Skušek, Katja Skušek)
instalacija
Projekt govori o naši obsedenosti s hrano skozi različne vidike, kot so procesi priprave hrane, postrežbe in prehranjevanja. Umetniki raziskujejo različne apekte, ki jih človeška družba povezuje s hrano in prehranjevanjem. Produkti njihovih raziskovanj so performansi, video, dokumentacija in razni stranski produkti, ki nastajajo v posameznih fazah življenja projekta.
Stripburger
Stripburger in Motion
animirani film, 32:00 min
režiser: Boris Dolenc
scenarij: Sandra Ržen in Boris Dolenc
Iz osmih številk Stripburgerja, Vlak ljubezni (Sascha Hommer, Nemčija), Mesija (Vladan Nikolić, Srbija), Veveriček (Alberto Vazquez, Španija), Megla (Damijan Sovec, Slovenija), 8. smrtni greh (Kaja Avberšek, Slovenija), Religije (Matej De Cecco, Slovenija), Poletna sapica (Dunja Janković, Hrvaška), Moški za Malin (Malin Biller, Švedska), je nastal animirani film, ki je skupinsko umetniško delo in dokumentacija hkrati.
Razstava je nastala v sodelovanju z organizacijo Hablar en Arte in Calcografío Nacional, Real Academia de Bellas Artes de San Fernando iz Madrida.
Mednarodni grafični likovni center (MGLC)
Grad Tivoli, Pod turnom 3, 1000 Ljubljana; t: + 386 241 (0)1 38 00, f: + 386 (0)1 241 38 21, info@mglc-lj.siwww.mglc-lj.si, Facebook: mglc ljubljana
Odnosi z javnostmi:
Darja Demšar, T: +386 (0)1 241 38 10, darja.demsar@mglc-lj.si
