Nova zgodba izpod peresa Irene Ide Katarine Zupan, 10 let: Srebrna borovnica
V nekem mestu je bila ulica, kjer je bilo polno grmov. Na teh grmih so rasle borovnice. Veliko ljudi je hodilo na tisto ulico nabirat borovnice. Borovnic je bilo ogromno, in grmov tudi. Za vsakega človeka je bilo dovoj borovnic. Nekega jutra,ko je bilo mesto še prazno, in ni noben avto peljal po cesti, je nek gospod s svojim psom šel nabirat borovnice. Mislil je, da so borovnice boljše zjutraj. Ko pa je prišel do grmov borovnic je bilo vse enako. S kužkom je dolgo nabiral borovnice. Čez nekaj časa je pazil, da se nadrugi strani grma nekaj lesketa. Šel je pogledat. Ko je prispel na drugo stran grma, je tam zagledal nekaj zelo posebnega. Nekaj kar mu ne bi nihče verjel. Tam se je lesketala srebrna borovnica. Cela je bila srebrna. Gospod se je odločil, da jo bo nabral in jo doma gledal nekje, kjer bo lahko obrodila še več srebrnih borovnic. Utrgal jo je in jo nesel domov. A ko je prispel domov, borovnica ni bila več srebrna. Bila je čisto navadna modro vijolična borovnica. Gospodu ni bilo jasno, zakaj se je borovnica spremenila. Vedel je le nekaj. Moral jo je spremeniti nazaj v lepo srebrno borovnico. Iskal je človeka, ki bi poznal srebrno borovnico, a zaman. Nihče ni vedel nič o srebrni borovnici. Gospod je prišel do neke hiše in mislil je, da bo lahko tam kaj pojedel, nato pa bo šel naprej iskat koga, ki bo znal narediti kaj s srebrno borovnico. In šel je v tisto hišo. Notri je živel nek star gospod in je rekel, da mu lahko da kaj za jesti. In gospod je počakal tam. Nato pa je star gospod videl , da ima gospod nkaj v žepu. Vprašal ga je: gospodič, kaj pa imate v žepu? O, to je borovnica, ki je bila najrej srebrna, zdaj pa je navadna in iščem nekoga, ki ve kaj o tem, kako jo spremeniti nazaj v srebrno. Je rekel gospod. Jaz vem! Je rekel star gospod. Lahko tvojo borovnico spremenim nazaj v srebrno, če greš v rudnik majoneze in mi prineseš polno majoneze. Zvrhan kozarec. In gospod je šel v rudnik majoneze in iskal majonezo. Vzel je orodje in začel kopati. Ampak šele, ko je skopal dovolj globoko, je zagledal potok majoneze. Vzel je kozarec in ga napolnil do vrha. In takoj se je borovnica spremenila v srebrno borovnico. Gospod je šel domov in tam posadil borovnico. Kmalu je imel grm srebrnih borovnic. In tako je lahko lepo jedel svoje srebrne borovnice in jih gledal. Nikoli mu ni bilo več treba nabirati borovnic na ulici.
