Čeprav je simptome, značilne za celiakijo, opisal že angleški zdravnik Samuel Gee ob koncu devetnajstega stoletja, je povzročitelja bolezni identificiral šele nizozemski zdravnik Dicke med drugo svetovno vojno. V času, ko je na Nizozemskem zaradi nemške okupacije primanjkovalo pšenice in rži, se je namreč smrtnost otrok, ki so prej trpeli zaradi pogostega odvajanja mastnega blata neprijetnega vonja, upadanja telesne teže in bruhanja, čudežno zmanjšala. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnilo blagostanje, kruha ni več primanjkovalo, hkrati pa se je začela znova zviševati smrtnost otrok, obolelih za celiakijo, kot so bolezen poimenovali že stoletje prej.
Najnovejše raziskave kažejo, da je kar tretjina Evropejcev nagnjena k razvoju celiakije, vendar naj bi bolezen prizadela le približno en odstotek populacije. Pri ljudeh, ki so genetsko nagnjeni k razvoju bolezni, nastanek bolezni ponavadi sproži kakšen zunanji dejavnik, včasih je to okužba z rotavirusi ali adenovirusi.
Pri bolnikih s celiakijo prisotnost glutena v tankem črevesju sproži imunski odziv, ki poškoduje steno tankega črevesa, kar vpliva na presnovo hrane in absorpcijo hranilnih snovi v tankem črevesju.
Za celiakijo najbolj značilni bolezenski simptomi nastopijo pri malčkih med 6. in 18. mesecem starosti, ki začnejo poleg materinega mleka uživati tudi drugo hrano oziroma izdelke iz žitaric, kjer se nahaja gluten.
Težje je diagnosticirati bolezen pri starejših otrocih in odraslih. Dokler je prizadet samo manjši del tankega črevesa, je slabokrvnost morda edini znak bolezni. Vzrok slabokrvnosti v tem primeru je ovirana absorbcija folatov oziroma železa zaradi prisotnosti glutena v črevesju. Bolniki lahko občutijo tudi bolečine v kosteh, zmanjša se kostna gostota, organizmu primanjkuje folne kisline in vitamina B 12, lahko se pojavijo ustne razjede, povečani jetrni testi in bolečine v sklepih. Obstaja tudi kožna oblika celiakije, in sicer gre za dermatitis herpetiformis, ki se kaže kot srbeči mehurčki na koži.
Če krvne preiskave nakažejo možnost celiakije, se zdravniki odločijo za potrditev diagnoze z biopsijo sluznice dvanajstnika.
Zdravilo za celiakijo še ne obstaja, vendar pa lahko bolniki odpravijo bolezenske simptome s strogo brezglutensko dieto, to pa pogosto ni lahka naloga. Z jedilnika morajo namreč črtati vse izdelke iz pšenice, rži, ječmena, k prepovedanim jedem pa spadajo tudi testenine, zakuhe v juhah in nekatere omake. Preden kupijo kakršni koli prehrambni izdelek, morajo bolniki s celiakijo preveriti na embalaži zapisane sestavine, saj se gluten lahko skriva v zgoščevalcih, stabilizatorjih in konzervansih. Tudi živila, v katerih se nahaja škrob oziroma modificiran škrob pšeničnega izvora, za bolnike s celiakijo niso primerna.
Brezglutenski proizvodi so na voljo v specializiranih prodajalnah, v bolje založenih trgovinah, pa tudi v lekarnah, vendar niso poceni, zato so starši otrok, obolelih za celiakijo, upravičeni do dodatka za nego.
Tudi pri nakupu zdravil za kakšno drugo bolezen je treba farmacevta v lekarni opozoriti na postavljeno diagnozo. Enako velja za uživanje raznih vitaminskih pripravkov in zdravil brez recepta. Kuhinjske pripomočke za pripravo hrane bolniku je treba od drugih ločiti, prav tako posode za shranjevanje živil. Celo nož in deska za rezanje običajnega in brezglutenskega kruha ne smeta biti enaka, le tako bomo res upoštevali strogo brezglutensko dieto.
Kljub temu pa lahko bolniki s celiakijo uživajo riž, ajdo in koruzo, pa tudi krompir, zelenjavo, sadje, mleko (razen če je bolezen v akutni fazi), jajca, meso, ribe, med in sladkor.
Celiakija je bolezen, ki je lahko smrtno nevarna, če jo zdravniki spregledajo. Preiskave, ki jo potrdijo ali ovržejo, niso poceni, biopsija tankega črevesa pa je agresiven diagnostični postopek. Nemalokrat obstaja samo sum na bolezen, še posebej če simptomi niso očitni, zato je visoka stopnja ozaveščenosti o vzrokih, ki povzročajo celiakijo, zelo dobrodošla. Še posebej, ker se preobčutljivost na gluten pri ljudeh pojavlja pogosteje, kot so sprva domnevali. Čeprav bolezen še ni ozdravljiva, v boju proti njej nismo nemočni. Lahko jo ustavimo, preden začne ogrožati naše življenje.
Ajdova torta:
V 300 g surovega masla umešamo 6 rumenjakov in 250 g sladkorja. Tej mešanici dodamo 40 g naribane čokolade, 120 g ajdove moke, zavitek pecilnega praška in trd sneg 6 beljakov, premešamo in spečemo v dobro namazanem tortnem modelu. Ohlajeno torto prerežemo in namažemo z brusnično, ribezovo ali drugo marmelado.
Vir: http://www.drustvo-celiakija.si/index.php?id=25
Viri:
http://www.bbc.co.uk/health/conditions/coeliac1.shtml (28. 9. 2009)
http://www.zdrava.si/kaj-celiakija-a-295.php (28. 9. 2009)
http://www.ringaraja.net/celiakija_1596.html (28. 9. 2009)
http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1592 (28. 9. 2009)
http://www.drustvo-celiakija.si/ (28. 9. 2009)
http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=celiac-disease-insights (28. 9. 2009)
