PLEČNIK KOT NAVDIH. Sodelovanje z Naravoslovnotehniško fakulteto, občasna razstava
Plečnikova hiša, 29. maj–29. september 2019
Odgovor na vprašanje, kakšen navdih lahko mladim danes pomeni Plečnikov ustvarjalni opus, razkrivamo na razstavi PLEČNIK KOT NAVDIH. Sodelovanje z Naravoslovnotehniško fakulteto, ki se v Plečnikovi hiši odpira prihodnjo sredo, 29. maja. Razstava je rezultat večletnega interdisciplinarnega projekta, v okviru katerega so študentke in študenti NTF pri različnih predmetih sodelovali s Plečnikovo hišo, pri njihovem delu pa so jih navdihovali Plečnikovi znani in manj znani projekti, skice, načrti ter njegovo osebno življenje, nekatere kaprice in razvade. Na razstavi sta predstavljena celoten proces kreativnega dela študentov in izbor prototipov izdelkov – nakita, embalaže, majic in replik –, ki so nastali v sodobnih materialih in s sodobnimi tehnologijami.
sreda, 29. maja, ob 17.00
odprtje razstave PLEČNIK KOT NAVDIH. Sodelovanje z Naravoslovnotehniško fakulteto
sobota, 15. junij, Poletna muzejska noč – dan odprtih vrat
Študentke in študenti Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje – Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo ter Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil – so na podlagi širši javnosti neznanih Plečnikovih del iz muzejske zbirke ustvarjali svoje izdelke s pomočjo sodobnih informacijskih in grafičnih tehnologij. »Pri svojem delu so se študenti spopadli z izzivi, kako spodbuditi prenos arhitekturne dediščine na področje oblikovanja sodobnega nakita, kakšna embalaža, tudi ekološko vzdržna, pritiče unikatnim izdelkom, zakaj je pri oblikovanju turističnih spominkov – majic – potrebno razmišljati tudi o njihovi uporabni vrednosti in končni ceni ter kako z uporabo 3D-tehnologij lahko prispevajo k ohranjanju in promociji kulturne dediščine,« so o izhodiščih študentov povedali mentorji na fakulteti Karin Košak, Klementina Možina, Deja Muck, Gregor Franken, Diana Gregor Svetec, Tanja Nuša Kočevar in Matej Pivar.
Kot rezultat njihovega dela so nastali raznoliki izdelki, ki na različne načine interpretirajo Plečnikovo življenje in delo: npr. izvirna in humorna Plečnikova portreta krasita majici (Plečnik kot hipster / Plečnik kot Sivko), Plečnikove skice ornamentov so svoje mesto našle na premišljeno oblikovani embalaži, ki je navdih iskala tudi v arhitektovi razvadi – kajenju (embalaža za nakit v obliki cigaretne škatlice ali škatlice za vžigalice), oblikovan 3D-nakit je svoje izhodišče našel tudi v Plečnikovih kelihih in fasadi Plečnikove hiše (uhani in broška), s pomočjo 3D-skeniranja in 3D-tiska pa so nastale natančne replike različnih Plečnikovih glinastih modelčkov.
»Plečnik se je lotil vsake, še tako majhne naloge – vsako je dojemal kot izziv, ki ga je treba kreativno rešiti. Njegov pristop do naloge je bil izrazito raziskovalen, zaradi česar je nenehno ustvarjal, preverjal in iskal nove rešitve. Podobno kot Plečnik so raziskovalni pristop k reševanju nalog v veliki meri uporabili tudi študentje NTF in navdušuje nas, da so v Plečnikovem delu našli navdih ter ustvarili tako izvirne izdelke,« je ob tem poudarila kustosinja razstave Ana Porok.
Odprtje razstave PLEČNIK KOT NAVDIH v sredo, 29. maja, ob 17.00 bodo z nagovori pospremili prof. dr. Boštjan Markoli, dekan Naravoslovnotehniške fakultete UL, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, in Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše.
SPREMLJEVALNI PROGRAM RAZSTAVE
15. 6. 2019, Poletna muzejska noč, vstop prost
Od 18:00 do 24:00: ogled razstave Plečnik kot navdih
Od 18:00 do 24:00: vodeni ogledi originalnega Plečnikovega domovanja*
* Obvezne prijave: 13. in 14. 6. 2019 na prijava@mgml.si
18. 9. ob 17.00
Plečnik kot navdih, vodstvo po razstavi.**
28. 9., od 10:00 do 13:00
Plečnik na majčki, delavnica izdelave majčk za odrasle v izvedbi RogLab-a**
** Zaradi omejenega prostora so za vse programe obvezne predhodne prijave na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.
***
Foto zgoraj: Ilustracija na podlagi Plečnikovega portreta; avtorici: Patricija Pevec in Kristina Sojer
***
Obvezni podpisi priloženih fotografij
01_Plecnik_navdih_majica_Sivko_Denis Lukesevic:
Plečnik kot Sivko; avtor: Denis Lukešević
02_Plecnik_navdih_majica_hipster_Tara Lombergar:
Plečnik kot hipster, majica; avtorica: Tara Lombergar
03_Plecnik_navdih_embalaza_skatlica_za_vzigalice_Jasmina Ajdini:
Oblikovna rešitev embalaže v slogu cigaretne škatlice iz prve polovice 20. stoletja; avtorica: Jasmina Ajdini
04_Plecnik_navdih_embalaza_petelincek_Pevec_Sojer:
Plečnikov ornament z motivom petelina na darilni embalaži; avtorici: Patricija Pevec in Kristina Sojer
05_Plecnik_navdih_broska_fasada_Lovro Ivancic:
Broška Zvita fasada, izhodišče: stopnišče na Praškem gradu in fasada Plečnikove hiše; avtor: Lovro Ivančić
06_Plecnik_navdih_uhan_obesek_Hocevar_Rus:
Uhan ali obesek za verižico, izhodišče: Plečnikov kelih; avtorici: Karmen Hočevar in Katarina Rus
07_Plecnik_navdih_replika_1_Mravlja_Pasic_Pasic:
Plečnikov izvirni glineni model (levo) in 3D-tiskani prototip (desno); avtorji: Katarina Mravlja, Anja Pašič, Špela Pašič
08_Plecnik_navdih_replika_2_Bratic_Benkovic_Bricman:
Tiskani prototip stebrička z vidnimi podpornimi strukturami; avtorji: Advan Bratič, Jure Benkovič, Špela Bricman
BESEDILO ZLOŽENKE
Arhitekt Jože Plečnik se ni proslavil samo z raznolikimi arhitekturnimi rešitvami, izjemen opus je ustvaril tudi v oblikovanju interierja in okrasnih predmetov, ne moremo pa spregledati tudi njegovega dela na področju grafičnega oblikovanja in tipografije. Plečnik je bil pravi tip »renesančnega umetnika«, ki se je lotil vsake, še tako majhne naloge – vsako je dojemal kot izziv, ki ga je treba kreativno rešiti.
Za polno razumevanje Plečnikove arhitekture moramo poznati tudi izvor njegovih idej in domišljijskih podob. Arhitektov dom v ljubljanskem Trnovem nam ponuja pravi vpogled v njegov notranji svet, in sicer tako, da se da vanj tudi vživeti. Plečnik si je tu postopoma zgradil idealni svet po svoji meri in prepričanju; tu je dobil potrebni mir za razmišljanje, pa tudi spodbudo za nove ideje. Ustvaril si je svoj meditativni prostor in ustvarjalno okolje, zbirko podob, spominov, modelov, arhitekturnih fragmentov, v prisotnosti narave in boga, kjer se je počutil izpolnjenega in varnega.
Njegov pristop do naloge je bil izrazito raziskovalen, zaradi česar je nenehno ustvarjal, preverjal in iskal nove rešitve. Težko se je odločal za pravo, gnetel je zamisli, jih odlagal in hranil, da bi jih ob primerni priložnosti razvijal naprej in uporabil pri drugih nalogah. Zanj je bil najpomembnejši prostor risalnica, kjer je lahko razvijal svoje zamisli, jih skiciral in prenašal v načrte, tako na fakulteti kot doma v delovni sobi, spalnici ali kuhinji, saj si je v vsakem prostoru ustvaril primeren kotiček za delo. Raziskovalen je bil tudi besednjak njegovih oblik in njihovih pomenov, sestavljen iz različnih prvin. Tudi pri opremi svojega doma je velikokrat uporabljal gradbene elemente in prototipe iz drugih svojih projektov ter preizkušal različne kombinacije domačih materialov in njihovih obdelav. Hišo je sam poimenoval kar »poskusna topla greda«, saj se je marsikateri arhitekturni eksperiment kasneje izkazal za pravo rešitev pri nadaljnjem delu.
Podobno kot Plečnik so raziskovalni pristop k reševanju nalog v veliki meri uporabili tudi študentje Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) – Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje: Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo ter Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, ki so v okviru večletnega interdisciplinarnega projekta pri različnih predmetih sodelovali s Plečnikovo hišo.
Razstavljena dela študentov predstavljajo interpretacije širši javnosti neznanih Plečnikovih del iz muzejske zbirke, kot so skice ornamentov, grafične predloge in glinasti modeli, skozi različne medije, ki vključujejo celotno področje informacijskih in grafičnih tehnologij: od embalaže, 2D- in 3D-zajema ter vizualizacije in virtualne resničnosti do 3D-tiskanih prototipov. Predstavljeni so tudi s Plečnikovim delom navdihnjeni modni dodatki in primeri tiska na tekstil.
Študentje so se ukvarjali s prenosom prepoznavnih Plečnikovih arhitekturnih motivov v nakit ter pri tem raziskovali in eksperimentirali s tehnikami različnih vrst 3D-tiska in laserskega rezanja ter graviranja v usnje, les in pleksi steklo. Oblikovne rešitve glede velikosti in oblike embalaže ter njenega odpiranja, pa tudi dekorativne elemente na embalaži so iskali v samem arhitektovem videzu, v njegovih arhitekturnih rešitvah in grafičnem oblikovanju ornamentov ter predvsem v njegovem domačem bivalnem okolju. Izvirno oblikovane majice se navdihujejo tako v njegovih velikih in znanih arhitekturnih delih kot v drobnih utrinkih in detajlih iz njegovega osebnega življenja. S sodobnimi 3D-tehnologijami so študentje reproducirali izvirne Plečnikove glinaste modele in pri tem raziskovali, kako uspešno lahko z različnimi programi izdelamo verodostojne kopije, kar pomeni velik prispevek na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine.
Na razstavi sta predstavljena celoten proces kreativnega dela in izbor prototipov izdelkov v sodobnih materialih. Razstava nam tako ravno v izboru najboljših študentskih rešitev, nastalih pri posameznih predmetih, razkriva odgovor na vprašanje, kakšen navdih lahko mladim danes pomeni Plečnikov ustvarjalni opus.
Ana Porok, Katja Ogrin
KOLOFON
PLEČNIK KOT NAVDIH
Sodelovanje z Naravoslovnotehniško fakulteto
občasna razstava, 29. 5.–29. 9. 2019
MUZEJ IN GALERIJE MESTA LJUBLJANE, Plečnikova hiša
zanje: Blaž Peršin, direktor
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI
zanje: prof. dr. Boštjan Markoli, dekan
Kustosinja razstave: Ana Porok (MGML)
Avtorice besedil in mentorice: prof. Karin Košak, prof. dr. Klementina Možina, prof. dr. Deja Muck (NTF)
Mentorji: dr. Gregor Franken, prof. dr. Diana Gregor Svetec, doc. dr. Tanja Nuša Kočevar, Matej Pivar (NTF)
Tehnične sodelavke: Marjeta Čuk, Ana Mendizza, Alenka More, Anja Škerjanc, Veronika Štampfl (NTF)
Sodelujoči: študenti in študentke NTF, Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje – Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo ter Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil
Strokovna sodelavka: Katja Ogrin, kustosinja pripravnica / curatorial intern (MGML)
Jezikovna obdelava besedil: Maja Kovač (MGML)
Produkcija razstave: Maja Kovač, Eva Bolha (MGML)
Fotografije:
Zgodovinske črno-bele fotografije in reprodukcije iz Plečnikove zbirke: dokumentacija MGML
Sodobne barvne fotografije: arhiv NTF in arhiv študentov
Oblikovanje: Bojan Lazarevič, Agora Proars
Jezikovni pregled: Katja Paladin
Prevod v angleščino: Matic Šavli
Promocija: Maja Kovač, Ana Modic
Tehnična postavitev: O.K.vir, Tehnična služba MGML
